Vasle: Pogoji zadolževanja Slovenije so se izboljšali

V zahtevnih razmerah pandemije koronavirusa ostajajo gospodarske razmere v državah evrskega območja, tudi Slovenije,  zaostrene. V nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, so v zimskem valu močno prizadete predvsem storitvene dejavnosti. Ob podpori denarne politike, ki jo je svet ECB sprejel tekom lanskega leta, ostajajo razmere na finančnih trgih stabilne.Tudi v Sloveniji so se pogoji zadolževanja države izboljšali, slovenskim bankam pa je omogočeno, da ohranjajo ugodne pogoje kreditiranja podjetij in prebivalstva, je po včerajšnji monetarni seji sveta ECB sporočil guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle. 

Svet ECB v danih razmerah tako nadaljuje podporno naravnanost denarne politike, s katero želi še naprej zagotovljati kreditiranje vseh sektorjev. »Poleg tega smo pripravljeni dodatno ukrepati, če bi se to izkazalo potrebno. Z našimi ukrepi, še posebej s pandemičnim programom nakupov vrednostnih papirjev (PEPP) in z ugodnimi dolgoročnimi kreditnimi operacijami (TLTRO III), zagotavljamo ugodne pogoje financiranja bančnemu in nebančnemu sektorju ter državam evrosistema, s čimer podpiramo ekonomsko aktivnost in na srednji rok zagotavljamo stabilnost cen.«

Ob zaostreni epidemiološki sliki so razmere v storitvenem sektorju evrskega območja ob koncu 2020 in na prehodu v letošnje leto zopet postale izrazito recesijske. »To je v skladu z decembrskimi napovedmi ECB, po katerih bistvenega izboljšanja na začetku tega leta še ne pričakujemo. V nasprotju s prvim valom, ko je močan padec beležila tudi industrija, so v trenutnem zimskem valu močno prizadete predvsem storitvene dejavnosti. Tudi v Sloveniji epidemiološke razmere ostajajo zaostrene in terjajo ohranjanje omejitvenih ukrepov, ki so v zadnjem lanskem četrtletju povzročili ponoven padec gospodarske aktivnosti.«

Rast cen v evrskem območju je bila sicer lani 0,3-odstotna, a z deflacijo na mesečni ravni vse od avgusta. Zaostritev zdravstvene krize je skozi padec gospodarske aktivnosti povzročila dodatne deflacijske pritiske, kar smo prav tako že predvideli v decembrskih napovedih, izpostavlja guverner. »V slovenskem gospodarstvu smo v 2020 beležili negativno rast cen, ki je znašala 0,3 odstotka. K deflaciji je največ prispevalo poslabšanje v zunanjem okolju z vse šibkejšimi domačimi dejavniki rasti cen predvsem na račun omejitvenih ukrepov. Pri tem so bile, podobno kot v evrskem območju, v ospredju tudi nižje cene energentov.«

Na finančnih trgih dodatna podpora denarne politike prispeva k ugodnim razmeram, kar omogoča ohranjanje ugodnih razmer za kreditiranje vseh sektorjev. Optimizem zaradi začetka distribucije cepiv je dodatno pripomogel k temu, da so finančni trgi vstopili v novo leto mirno, donosnosti v številnih naložbenih razredih pa so dosegle ne le ravni izpred izbruha pandemije, temveč marsikatere tudi rekordno nizke ravni. Kljub temu ostajajo prisotna nekatera tveganja, vključno z negotovostjo glede prihodnjega razvoja zdravstvene situacije.

Z izdatno podporo denarne politike so se po guvernerjevih besedah »izboljšali tudi pogoji za zadolževanje Slovenije, saj je januarja letos desetletna slovenska državna obveznica ob izdaji prvič dosegla negativno donosnost. Dober likvidnostni in kapitalski položaj ter nizki stroški financiranja omogočajo tudi slovenskim bankam, da ohranjajo ugodne pogoje kreditiranja podjetjem in prebivalstvu.«