Nemški gospodarstveniki vse bolj zaskrbljeni, pri nas za zdaj še optimisti

 Ljubljana – Nemško gospodarstvo se obrača navzdol, med podjetji se širi nemir, ugotavlja vodilni nemški gospodarski inštitut, münchenski Ifo, ob objavi podatka o nadaljnjem slabšanju kazalnika nemške poslovne klime. Ta je v januarju zdrknil na najnižjo raven po februarju  2016.

V zadnjih tednih so se precej poslabšala tudi poslovna pričakovanja nemških podjetij, pesimizem pa se najbolj širi v industriji, in sicer v vseh njenih sektorjih, izjema je le močna nemška kemična industrija, izhaja iz podatkov Ifa.
Ifo svojo raziskavo poslovne klime pripravlja mesečno, in sicer na širokem vzorcu 9000 podjetij s področij industrije, storitev, mednarodne trgovine in gradbeništva.

Klima v Sloveniji še solidna

In kako slovenski izvozniki občutijo ohlajanje nemškega gospodarstva, o katerem poroča Ifo? Za zdaj gospodarsko razpoloženje ostaja na visoki ravni, januarja je bilo za 1,4 odstotne točke boljše kot decembra 2018, od dolgoletnega povprečja pa je bilo višje za 12,7 odstotne točke, izhaja iz najnovejših podatkov Sursa.

»Na ravni predelovalnih dejavnosti, ki so pretežni izvoznik (v primerjavi s storitvami in kmetijstvom), se je zaupanje v januarju po desezonirani časovni vrsti celo nekoliko okrepilo. Glede na lansko leto je bil sicer indikator razpoloženja sicer nekoliko šibkejši, vendar je še vedno nad dolgoletnim povprečjem. Tudi znotraj podkompont zaupanja v predelovalnih dejavnostih ni čutiti bistvenega poslabšanja razpoloženja. Zaradi dobrega stanja v domačem gradbeništvu in storitvenih dejavnosti pa se je kazalnik gospodarske klime v zadnjih dveh mesecih okrepil,« izpostavlja glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Učinek Nemčije čez nekaj mesecev

Januarski indeks nabavnih managerjev v Nemčiji je bil neznatno boljši kot v decembru, ob tem pa poslovni indeks Ifa kaže ponovno poslabšanje v vseh sektorjih v Nemčiji. Ivanc ocenjuje, da »bo slabše razpoloženje v Nemčiji - in s tem padec novih naročil -  doletelo slovenske družbe z nekaj mesečnim zamikom. Nekoliko bolj izpostavljena bo avtomobilska veriga, medtem ko se bo farmacija ohlajanju izognila.«

Poslabšanje poslovne klime v Nemčiji tako za zdaj še nima večjega vpliva na klimo v Sloveniji, tudi izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti v slovenski predelovalni industriji ostaja visoka (85-odstotna), podjetij, ki beležijo večji obseg novih naročil pa je več kot tistih, ki pričakujejo njihovo znižanje. »Ta delež se v zadnjem letu sicer nekoliko znižuje, vendar je na nivojih iz zadnjih treh let. Nekatere družbe, ki so nekoliko bolj vezane na nemški trg in so bolj izpostavljene avtomobilski verigi sicer poročajo o poslabšanju stanja novih naročil,« še ocenjuje Ivanc.