Gospodarski krog od politike želi razvojno kapico

V Gospodarski zbornici Slovenije, Združenju Manager in AmCham Slovenija, ki sestavljajo Gospodarski krog, so gostili predstavnike devetih političnih strank z največjo podporo v javnomnenjskih raziskavah in jim predstavili svoja pričakovanja pred bližnjimi parlamentarnimi volitvami. Gospodarstveniki si želijo predvsem ukrepe za bolj stimulativno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje in davčno politiko, bolj učinkovito korporativno upravljanje, debirokratizacijo, delovanje pravne države, pokojninsko in zdravstveno reformo, sodoben trg dela s prenovo izobraževalnega sistema in večja vlaganja v zeleno in pametno Slovenijo.

Posamični ukrep, ki ga v Gospodarskem krogu ta čas najbolj in soglasno izpostavljajo, je sicer uvedba t. i. razvojne kapice na plačilo socialnih prispevkov v višini 2,5-kratnika povprečne plače, (4.600 evrov bruto plače), s čimer bi se ustrezno zvišale neto plače nekaterih zaposlenih. S tem naj bi zadržali domače strokovne kadre, ki ustvarjajo večjo dodano vrednost, in pridobili tuje. Predstavniki politike so bili ob tej pobudi različnih mnenj. Razvojno kapico je zlasti podprl Matej Tonin (Nsi), saj da gre ob tem za vprašanje, »ali hočemo biti zmagovalci ali povprečni«, kapica pa naj bi v Slovenijo prinesla veliko uspešnih ljudi. Andrej Šircelj iz SDS je napovedal, da jo bodo uvedli v prihodnjem mandatu, »takoj po volitvah«, podobnega mnenja sta bila tudi Simon Zajc (Povežimo Slovenijo) in Aleksandra Pivec (Naša dežela).

Dimitrij Zadel (Gibanje Svoboda) bi si kot gospodarstvenik želel čim manjše davčne obremenitve, za razvojno kapico pa da ni enoznačnega odgovora, ker je potrebna tudi vzdržnost javnih financ. Da je Slovenija zelo zadolžena in »bo vse bonbončke treba sfinancirati,« je prepričana Angelika Mlinar (SAB). Vzdržnost javnih financ se zdi pomembna tudi Igorju Pečku (LMŠ), višina razvojne kapice pa da je stvar »širšega dialoga«. Po mnenju Sandija Češka (SD) je razvojna kapica zgolj tehnikalija, talente pa bomo v Sloveniji obdržali le, če se bodo počutili v svojem okolju dobro in če bo to okolje solidarno. Razvojni kapici je ostro nasprotoval Luka Mesec (Levica), in kot alternativo predlagal vključevanje zaposlenih v solastništvo podjetij.

Podpora gradnji NEK 2

Ob kritikah opozicije na račun vladavine prava pri nas, so bili predstavniki politike bolj enotni pri debati o nujnosti vlaganj v digitalizacijo, raziskave in razvoj in zeleni prehod. Večini se zdi nujna gradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško, nihče temu ni nasprotoval, le v SAB bi na to temo razpisali posvetovalni referendum.

Združenje Manager bo branik kompetentnih in strokovno usposobljenih managerjev, ki zasedajo odgovorna mesta v gospodarstvu in še posebej v podjetjih, v katerih ima država svoj vpliv, je politikom povedal predsednik Združenja Andrej Božič. »Vsi so polni obljub o boljšem korporativnem upravljanju, zato bomo ščitili svoje člane, če bodo odstavljeni brez razloga in se vprašali, zakaj je nekdo nastavljen, če nima ustreznih kompetenc,« je bil kritičen Božič, ki »po volitvah od politike pričakuje več dialoga in rešitve, ki bodo dobre za državo in za večjo blaginjo vseh.« Politika se bo seveda »še naprej vmešavala v strateške odločitve, a to se konča pri imenovanju nazornih svetov,« je dejal.

Na drugi strani pa si predsednik AmCham Slovenija Blaž Brodnjak po volitvah želi »kvalificirano in predano vlado s trdnim mandatom v okviru velike koalicije«, nujna se mu zdi večja ambicioznost vseh deležnikov, nesprejemljivo pa kakršnokoli vnaprejšnje izključevanje.

Predstavniki političnih strank so na koncu srečanja tudi izpolnili anketo, ki je pokazala, da se s pričakovanji gospodarstva najbolj strinjajo (po abecednem redu) v Gibanju Svoboda, NSi, Povežimo Slovenijo in v SD.