Deutsche Bank v Ameriki v čedalje večjih škripcih

Ljubljana - Deutsche Bank, natančneje, njena ameriška podružnica (DB USA), je v resnih težavah, po tem, ko je padla na rednih letnih stresnih testih, ki jih opravlja ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed).
Miha Jenko

Fed, od letošnjega februarja ga vodi Trumpov izbranec Jerome Powell, opozarja na obsežne in kritične pomanjkljivosti pri načrtovanju in upravljanju tveganj v čezatlantski podružnici nemške bančne velikanke. Ameriška denarna oblast je v četrtkovem poročilu tudi podvomila v zmožnost omenjene banke, da učinkovito predvideva svoje bodoče kapitalske potrebe, še sploh v primeru kake nove finančne in gospodarske krize širših razsežnosti. V Evropski centralni banki, ki nadzira matično Deutsche Bank (DB) s sedežem v Frankfurtu, včeraj odločitve svojih ameriških kolegov niso komentirali.

Padec na borzi

Delnice Deutsche Bank, ki so v zadnjih šestih mesecih strmoglavile s 17 na pod devet evrov, so si po Fedovi odločitvi sicer za malenkost opomogle in zrasle za dobra dva odstotka, na približno 9,3 evra. So pa še vedno najnižje v zadnjih dveh letih in seveda daleč od predkriznega vrha avgusta 2008, ko so bili investitorji zanje pripravljeni odšteti kar dobrih 50 evrov. Nekdanji nemški bančni ponos je zaradi preteklih napak, slabega vodenja in finančnih malverzacij (in kar 7,2-milijardne kazni v ZDA) v hudi krizi in izgubah, ki jim kar ni videti konca, poznavalci pa so mnenja, da bo na koncu, za ponovno vzpostavitev zaupanja vse bolj zbeganih investitorjev, potrebna kar intervencija nemške države.

Vztrajnega padanja borzne vrednosti DB ni zaustavila niti aprilska zamenjava na čelu banke, ko je neprepričljivega Britanca Johna Cryana zamenjal Nemec Christian Sewing, od tedaj so delnice izgubile več kot petino vrednosti. Zaradi težav in vse nižjega ugleda Deutsche Bank ima lahko posredno škodo tudi Slovenija, saj največja nemška banka nastopa tudi kot svetovalka pri prodaji NLB.

Ameriška denarna oblast ni prizanesla tudi domačima velikanoma z Wall Streeta, investicijskima bankama Goldman Sachs in Morgan Stanley. Obe sta stresne teste prestali le pogojno in tako kot Deutsche Bank nista dobili soglasja za letošnje zvišanje dividend - za razliko od 32 pregledanih bank, med katerimi so tudi Citigroup, Bank of America, JPMorgan Chase in druge velike ameriške sistemske banke.

Navzlic letošnji visoki gospodarski rasti – ali pa prav zaradi nje – je bil Fed pri letošnjih stresnih testih še posebej previden in je vanje vključil zelo skrajne predpostavke, kot so poslabšanje razmer na finančnih trgih, skrčenje ameriškega BDP, ki sicer zdaj beleži več kot dvoodstotno rast in podvojitev zdajšnje stopnje brezposelnosti na 10 odstotkov.