Cenejša energija in nižja inflacija sta dobri novici

V zadnjem letu se je svet izjemno spremenil. Inflacija je sprožila verižno reakcijo dogodkov, od dvigov referenčnih obrestnih mer centralnih bank do zahtev zaposlenih po dvigu plač, saj želijo ohraniti realno kupno moč. Največji vpliv na rast cen so imele predvsem podražitve nafte, zemeljskega plina in električne energije. Inflacijska pričakovanja se umirjajo in Kitajska je sprostila ničelno toleranco do covida-19.

Gibanje cen energentov

Cena zemeljskega plina za dobavo čez eno leto je na nizozemski borzi konec avgusta lani dosegla vrh pri 281 evrih za megavatno uro. Takrat je vladala precejšnja negotovost, kako bo Evropa prebrodila zimo brez ruskega plina. Plinska skladišča v Evropi so bila napolnjena do približno 80 odstotkov zmogljivosti, polnila pa so se še do sredine novembra, ko so dosegla približno 95 odstotkov zmogljivosti.

Nato je začela upadati tudi cena plina, ki je 11. januarja znašala slabih 70 evrov za megavatno uro. Glavni razlog je ta, da smo postali optimistični in menimo, da bo dovolj zalog za to zimo. Na znižanje cene plina je vplival tudi precej toplejši začetek zime.

Cena elektrike za porabo čez eno leto je v Nemčiji prav tako dosegla vrh pri 980 evrih za megavatno uro konec avgusta, do 12. januarja pa se je cena znižala na 177 evrov za megavatno uro. Cena nafte brent se nahaja nekje v območju 84 dolarjev.

Inflacijska pričakovanja

Inflacija v ZDA se je od vrha pri 9,1 odstotka v juniju znižala na 7,1 odstotka v novembru. Območje z evrom v tej dinamiki nekoliko zaostaja za ZDA in je imelo vrh inflacije pri 10,6 odstotka v oktobru, ta pa se je znižala na 9,2 odstotka v decembru.

Decembra sta ameriška centralna banka (Fed) in Evropska centralna banka (ECB) znova dvignili referenčne obrestne mere. Fed je zvišal zgornjo mejo referenčne obrestne mere za 50 bazičnih točk na 4,5 odstotka, ECB pa je prav tako dan kasneje dvignila referenčno obrestno mero za 50 bazičnih točk na dva odstotka.

INFOGRAFIKA: Delo

Inflacija se je v zadnjem četrtletju lanskega leta znižala predvsem na račun nižjih cen energentov. Kapitalski trgi tako pričakujejo tudi nadaljnje premagovanje inflacije. Vrh dvigov Feda in njihove referenčne obrestne mere pričakujejo pri malo manj kot petih odstotkih sredi tega leta in nato zniževanje do 4,2 odstotka v začetku prihodnjega leta.

Kljub pričakovanjem trgov pa so centralni bankirji jasno poudarili, da je treba dvigniti referenčno obrestno mero nekoliko nad pet odstotkov in jo tam dlje časa držati ter da zadnje nižanje inflacije še ne pomeni zmage v tem boju. Trgi za ECB pričakujejo vrh referenčne obrestne mere pri 3,35 odstotka, na tej ravni pa naj bi nekaj časa tudi vztrajala.

Sproščanje strogih omejitev na Kitajskem

Kitajska je z decembrom sprostila dolgotrajne, stroge omejitve ničelne tolerance do covida-19. S tem se vzpostavljajo pogoji za ponovni zagon gospodarstva in podjetij, ki bodo postopoma lahko zapolnila ponudbene vrzeli. Kitajski turisti imajo znova možnost potovati, vendar so nekatere razvite države po svetu že uvedle določene omejitve za turiste, ki prihajajo s Kitajske (nošenje mask na letalu, testiranje pred letom, testiranje po pristanku).

Pogled naprej

Novo leto se je začelo z rastjo cen delnic. Ameriške delnice so se podražile za 3,4 odstotka, evropske za šest odstotkov in kitajske delnice za 8,8 odstotka. Kaj bo v prihodnje, je nemogoče zagotovo napovedati, pričakujemo pa lahko višje kitajsko povpraševanje po nafti in plinu ter posledično njuno podražitev (k temu peljeta ponovni polni zagon kitajske industrije in mednarodnih letov na Kitajsko in iz nje).

Podražitev energentov in surovin bi okrepila inflacijske pritiske. V novem letu cenejša plin in elektrika v Evropi znižujeta inflacijo in omogočata boljše pogoje poslovanja podjetjem, a kaj, ko je njuna cena močno odvisna od temperatur. Zaostritev rekordno mile zime ju lahko hitro podraži. Torej, čeprav se inflacija v zadnjih tednih znižuje, nas morda v 2023 vseeno spet preseneti in bo bolj trdovratna, kot danes pričakujejo tržni udeleženci.