Straža pri Novem mestu – Družina Zoran nima za podjetje vzpostavljene niti spletne strani, ravno tako še niso uredili pisarn zase. To lahko počaka, do jeseni, ko bo končana naložba v novo stavbo in opremo najboljših proizvajalcev.
»Projekt je zasnovan po modelu velikih nemških ali avstrijskih žag, le pomanjšan. Pred dvema letoma smo razžagali 10.000 kubičnih metrov hlodovine na leto, zdaj smo pri 30.000 kubičnih metrih, z novo tehnologijo pa bomo lahko razžagali med 100.000 in 150.000 kubičnih metrov hlodovine,« pravi
Jože Zoran, prokurist v podjetju Solis Straža. Število
zaposlenih se je v dveh letih povečalo s sedem na 20, iščejo pa že nove
ljudi.
Gradbišče do 20. oktobra. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Žagarstvo je kapitalsko zelo zahteven posel. »Veliko kapitala je potrebnega, da postaviš vse tehnološke procese in sušilnico lesa, da lahko zagotoviš normalne dobave, denimo, slovenskim proizvajalcem lesenih hiš,« pravi hčerka
Kaja Zoran, ki je doštudirala ekonomijo v Rotterdamu, magistrirala iz lesarstva v Bielu v Švici in dve leti delala v prodaji največje žage na svetu Binderholz.
Osem mesecev so potrebovali za izbor prave tehnologije. »Začne se s tem, kaj raste v gozdu v okolici. Je veliko drobnih ali debelih smrek ali je mešano? To je zelo pomembno pri izbiri tehnologije. Menimo, da smo se odločili prav,« pravi Kaja Zoran. Zdaj je treba novo opremo umestiti v obstoječo proizvodnjo.
Veliko ročnega dela bo v podjetju Solis Straža z avtomatizacijo odpadlo. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Gre za avtomatski robilnik desk, kar bo za sabo potegnilo to, da bo velik del proizvodnje žage avtomatiziran in
digitaliziran. Z avtomatizacijo se bo obseg ročnega dela bistveno zmanjšal.
Tudi obdelava desk bo avtomatizirana, na gumb. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Še prostorsko zahtevnejša je lupilna in sortirna linija za hlodovino. Vso hlodovino bodo na tej liniji olupili in izmerili, delavec pa bo ocenil kakovost. Na tej podlagi bo linija hlode razvrstila v ustrezne predelke. Tako bo delo v proizvodnji lažje. Lupilna in sortirna linija je prav tako tehnološko na najvišji ravni.
Usposabljanje operaterjev za uporabo nove tehnološke opreme bo potekalo v Nemčiji in na južnem Tirolskem, da bodo pridobili najboljša znanja od proizvajalcev opreme v najkrajšem možnem času.
Smreka gre v svet
Odnosi z nekdanjimi delodajalci Kaje Zoran so še vedno odlični. Prav tako pristni so
odnosi z njenimi nekdanjimi sošolci, ki so raztreseni po vsem svetu in že opravljajo pomembne naloge v podjetjih, ki se ukvarjajo z lesom. »Danes ni težava prodati, težava je proizvesti,« pravi Kaja Zoran. Večino izdelkov izvozijo na trge Bližnjega in Daljnega vzhoda brez posrednikov. Gre pa za les za lepljene plošče, za gradnjo, embalažo, lamele za okna in vrata, pa tudi za skobljan les za trgovine s hobi programom. »Prednost je, da gre prodaja neposredno, nobenih posrednikov ni vmes,« pravi Kaja Zoran.
Zdaj še vse poteka ročno, kot nekoč. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Žaga Solisa Straža je specializirana za iglavce, v 95 odstotkih so to smreke. Vetrolom in lubadarji so težava, vendar dolgoročna, pravijo. Če bo smreke primanjkovalo, bi se lahko preusmerili v predelavo drugih drevesnih vrst.
Za proizvodnjo mora biti vselej na zalogi med 5000 in 6000 kubičnih metrov hlodovine. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Podjetje Solis Straža je tretje od desetih podjetij, ki jih nominiramo za izbor Delova podjetniška zvezda (DPZ) in ki jih bomo na teh straneh predstavili vsak četrtek.
Komentarji