Ljubljana - Resalta, kakor se je preimenovalo podjetje GGE, je bila ena prvih, ki je v Sloveniji ponudila pogodbeno financiranje projektov za učinkovito rabo energije. Zdaj delujejo mednarodno, s projekti prodirajo tudi na zahod, pravi njen direktor
Luka Komazec.
Resalta dela celovite energetske sanacije, torej nudijo celoten sklop
rešitev in tehnologij s področja strojnih inštalacij, elektro inštalacij, izolativnih sistemov in sistemov za upravljanje objektov. Največji projekt celovite energetske sanacije je bil izveden v Ljubljani, kjer so skupaj s Petrolom sanirali 49 objektov. "Sicer pa se je Resalta uspela dobro umestiti znotraj industrijskega sektorja, kjer nam zaupajo številna domača in tuja podjetja. V industriji je energetika srce vsakega podjetja, zato je nujno veliko zaupanje, da prepustijo energetiko zunanjemu izvajalcu," pravi Komazec. Družba je v strategiji ob ustanovitvi določila, da hočejo biti najprej prisotni v zasebnem sektorju, znotraj komercialnega in industrijskega segmenta, nato so razširili poslovanje v javni sektor in šele z letošnjim letom vstopajo v segment stanovanjskih stavb.
Direktor Resalte Luka Komazec pravi, da dejavno preprečujejo izgorevanje zaposlenih. Foto Jože Suhadolnik
Postali so regionalni igralec
Družba GGE, kot se je sprva imenovala Resalta, je bila ustanovljena leta 2011. »Poslovanje je bilo tako učinkovito, da smo prerasli osnovni načrt in smo se skupaj z obstoječimi lastniki odločili, da presežemo slovenski okvir in postanemo regionalni igralec,« pojasnjuje Komazec.
Ob ustanovitvi so imeli tri lastnike, Gorenje, Geoplin in Energetiko Ljubljana, podjetje pa je redno presegalo načrte. Osnovne namere vseh lastnikov so bile, da bi lahko tržile svojo
tehnologijo in energetske produkte. Te sinergije so se ustvarile prek GGE in pozneje Resalte, a ne le na slovenskem trgu, temveč na regionalnem trgu. Največja sprememba v zadnjih sedmih letih je sprememba lastniške strukture, ki je omogočila dovolj kapitala, da so zasnovali regionalno zgodbo, dodaja Komazec. Resalto sta leta 2015 dokapitalizirala dva sklada, prvi je Black Peak, ki je v lasti EIF, drugi je pa ameriški sklad Post Scriptum, ki primarno investira v obnovljive vire energije. »Ker so videli v energetski učinkovitosti veliko priložnost, so vložili v Resalto, od takrat pa hitro rastemo in presegamo vse načrte,« poudarja sogovornik.
Inženirsko kulturo v podjetju vzdržujejo strojni in elektro inženirji. Foto Jože Suhadolnik
»Smo vodilno samostojno podjetje za energetske storitve v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Naš cilj je, da bi se v prihodnje razvili tudi kot vodilno podjetje na področju razvoja projektov s področja obnovljivih virov energije,« pravi Komazec. Ob tem dodaja: »Zelo sem ponosen, da je Resalta eno redkih slovenskih podjetij v energetiki, ki bo imelo že prihodnje leto več kot polovico svojih prihodkov iz tujine. Načrtujemo 27 milijonov evrov prihodkov, od tega je 16 milijonov evrov že zagotovljenih, glavnina teh pa je v tujini.«
Danes je Resalta prisotna na sedmih trgih, najbolj uspešni so v Srbiji, kjer so prvi uspeli zagotoviti koncept javno zasebnega partnerstva v infrastrukturi, nato je Bolgarija, kjer so prepoznani in uspešni znotraj zasebnega sektorja, Hrvaško intenzivno odpirajo, uspešni so v Črni Gori, letos pa načrtujejo skupaj z italijanskim podjetjem odpreti tudi skupno podjetje v Italiji, našteva Komazec: »Dejansko je proces internacionalizacije zahteven, saj moramo veliko energije vložiti v razvoj trga, v izobraževanje vseh deležnikov, ki so potrebni za delovanje trga. Govorim zlasti o finančnih institucijah, naročnikih v javnem sektorju, zakonodajnem okviru in podobno.«
V pogodbenem financiranju se Resalti vložki vrnejo glede na prihranke energije. Foto Jože Suhadolnik
Vključujejo slovenska podjetja
Več kot polovica zaposlenih je v Sloveniji, tu imajo največ inženirjev, ki razvijajo
nove rešitve. Imajo tudi veliko
slovenskih dobaviteljev tehnologije, ki jih vključujejo v projekte. Zaradi tega jih s financiranjem izvoznih projektov podpira Slovenska izvozna in razvojna banka. »Multiplikativni učinek pri naših projektih je tako zelo visok. Mi prevzamemo investicije v infrastrukturne projekte in poskušamo v največji mogoči meri vključevat, tako na tehnološki kot izvajalski strani, slovenska podjetja,« pravi Komazec.
Največji projekt bo toplarna elektrarna na lesno biomaso. Foto Jože Suhadolnik
Na leto imajo več kot 200 projektov. To so lahko manjši, denimo energetski pregledi in svetovanje, ali pa zelo veliki, kot je projekt na Hrvaškem, kjer so vložili 24 milijonov evrov. »Za ta denar bomo na Hrvaškem postavili sistem za soproizvodnjo toplote in elektrike, ki bo eden izmed največjih projektov te vrste v regiji in predstavlja referenčni projekt za Resalto. Kogeneracija z močjo petih megavatov bo letno proizvedla 40 gigavatnih ur električne energije, kar zadošča za oskrbovanje 500 gospodinjstev. Na elektrarni bo skupaj zaposlenih 15 ljudi,« pravi Komazec.
Komentarji