Samo povezovanje pripelje do inovativnosti

Visoko usposobljene posameznike, njihovo kreativno moč je treba znati moderirati, da delajo za skupen cilj. Neurejeno tekanje po nogometnem igrišču ne prinese rezultata, dokler se posamezniki ne povežejo in začnejo sodelovati za skupen cilj, gol. Tu imamo še rezerve, je na zaključnem dogodku Iskratelovega tedna inovativnosti poudaril njegov glavni direktor Željko Puljić.
 
Nekajdnevno dogajanje je bilo namenjeno ozaveščanju družbe o pomenu razvoja inovativnosti, čim širšemu vključevanju zaposlenih in informiranju, pa tudi povezovanju generacij ter vzpostavljanju močnejše vezi med šolstvom in gospodarstvom.

V Iskratelu so prepričani, da samo povezovanje pripelje do inovativnosti, v zadnjih letih je to del organizacijske kulture. Kot je opisal Puljić, se je vse skupaj začelo pred štirimi leti, ko so na merjenju zavzetosti in motivacije zaposlenih dobili hladen tuš. »Osredotočili smo se na organizacijsko kulturo, postavili jasne cilje, odgovornosti, iniciative, vsako leto poročamo o rezultatih. To je dvignilo motivacijo in zaupanje zaposlenih, rezultati poskočili,« je povedal.
 

Osnova je organizacijska kultura

 
Jelica L. Lajovic, direktorica sektorja za kadre in korporativno komuniciranje je pojasnila: »Začeli smo z organizacijsko kulturo in si zadali cilj, da bomo vzpostavili povezovalno kulturo. Na prvo mesto smo postavili tri vrednote: vedoželjnost, energijo, zaupanje. Njihove začetnice tvorijo besedo vez in zato govorimo o povezovalni kulturi. In del te kulture je tudi inovacijska kultura, ki nam pove, kako močno podjetje podpira in spodbuja inovativnost. Na tem smo veliko naredili.



Formalizirali smo vlogo inovacijskega menedžerja, ki se načrtno ukvarja s pripravo inovacijske strategije z inovacijskimi kampanjami. Pri tem pa je ključno, da vključuješ zaposlene, da niso projekti delegirani od odzgoraj. Danes imamo strategijo ne samo na področju kadrov, ampak tudi na področju inoviranja. Inovativnost je ena izmed ključnih kompetenc vseh zaposlenih.«
 
Inovativnost je tudi ena od osnovnih vrednot v Siemensu, je povedala Medeja Lončar, direktorica podjetja v Sloveniji ter predsednica uprave družbe na Hrvaškem. Izpostavila je, da so pristopi k inoviranju danes povsem drugačni kot je v preteklosti, inovacije se ne dogajajo na enem mestu, na primer v labu, ampak zelo razpršeno. Pomembno se ji zdi, da tehnologije uporabljamo za reševanje resničnih problemov človeštva, da inovacije prinašajo rešitve, s katerimi se bomo spopadali s problemi okolja, zdravstva, energetike.
 

Nujno spreminjanje miselnih vzorcev

 
Največji izziv v prihodnosti bo ravno organizacijska kultura podjetij, kako ljudi pripraviti na prihodnost. »Začeti moramo spreminjati naše miselne vzorce. Tu je največja razlika med nami in ZDA. Spremeniti moramo poglede, načine delovanja, razmišljanja. Slovenija se mora izreči, v čem želimo biti najboljši, tudi če je to neka niša, imeti moramo ambicijo, da smo nekje nad povprečjem. Če tega ni, potem se drugi del procesa ne more zgoditi,« je poudarila Medeja Lončar.
Željko Puljić se je strinjal in dodal, da so prav s pomočjo jasno zastavljenih in izraženih ciljev ter nato tudi z realizacijo v podjetju uspeli spremeniti organizacijsko kulturo. »Če rečemo, da bomo nekaj naredili, potem to tudi realiziramo. Ključno je tudi pravočasno in odkrito komuniciranje z zaposlenimi. Zaposleni si to zapomnijo, vzpostavi se zaupanje, povečata se pripadnost in samozavest.
 

Povezovanje z dijaki in študenti

V okviru tedna inovativnosti so v Iskratelu organizirali tudi dva hackathona. »Iskratel ima kot mednarodno podjetje priložnost povezati mlade in strokovnjake iz Slovenije in tujine. V sodelovanju s hčerinskima podjetjema v Rusiji in Severni Makedoniji smo pripravili mednarodni izziv,« je pojasnil vodja za inoviranje v Iskratelu, Gregor Smolej.



Zmagovalno idejo je predstavila ekipa študentov in zaposlenega v podjetju, ki so predstavili možnosti uporabe tehnologije 5G – npr. v podjetju se zaposlenemu prek obogatene resničnosti lahko pokaže, kako delati pravilno. »Gre za obdelavo podatkov prek obogatene resničnosti. Prek telefona lahko dodaš objekte, obdelaš sliko, označuješ. V preteklosti to ni bilo mogoče, ker je bila prepočasna povezava,« so povedali študenti.
 
V sodelovanju s partnerjema, projektom Inženirke in inženirji bomo! ter Šolo za ravnatelje pa so v Iskratelu pripravili tudi izziv za mlade. Povabili so dijake srednjih šol, namen pa je okrepiti vez med šolstvom in gospodarstvom ter spodbuditi vedoželjnost, kreativnost in posledično inovativnost.



Sodelujoči so s svojimi idejami iskali možnosti, kako s preprostimi osebnimi medicinskimi pripomočki poskrbeti za izboljšanje in podaljšanje aktivnosti ter dobrega počutja ljudi, hkrati pa izboljšati kakovost življenja starejšim, invalidnim ali bolnim osebam. Zmagovalna ekipa je izziv našla v elektronskem stetoskopu, s pomočjo katerega bi posameznik zdravniku lahko prek telefona poslal informacije za prvo oceno zdravstvene težave.