Dolar ostaja prva valuta globalne trgovine

Podjetja se v mednarodnem poslovanju soočajo tudi z različnimi tveganji, od nekomercialnih in poslovnih, pa vse do finančnih. Pri slednjih je med drugim poleg plačilnega tveganja in spremembe cen surovin tipično valutno tveganje, s katerimi se soočajo izvozniki na trgih zunaj evrskega območja.

Izvrševanje plačil v tujih valutah prinaša kar nekaj nevarnosti, kot so spremembe deviznih tečajev, revalvacija in devalvacija. In kot navajajo v Izvoznem oknu agencije Spirit, se podjetja valutnemu in tečajnemu tveganju lahko najbolj učinkovito izognejo, kadar se že v kupoprodajni pogodbi dogovorijo, da sta cena blaga in tudi valuta plačila valuta države izvoznika, to je v evrih. Ali bo podjetje kot izvoznik blaga doseglo tak dogovor, je v veliki meri odvisno od njegovega pogajalskega položaja in tudi od konkurenčnih pritiskov podjetij v panogi, še navajajo.

Najbolj enostavno je naravno ščitenje

Podjetja, ki delujejo v več državah z različnimi valutami, se zavedajo tveganj, ki nastajajo v spremembah menjalnih tečajev, pa dodaja Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS. »Najbolj enostavno je naravno ščitenje, kar pomeni, da poskušajo v določeni državi poenotiti prihodke z odhodki v isti valuti. Vedno to ni mogoče ali pa ni ekonomsko smiselno zaradi drugih okoliščin, kot na primer, če je en dobavitelj iz druge države, ki ni povezan z državami, kjer se večinski del proizvodnje proda. Določene surovine se dobavljajo le v dolarjih, kar pomeni, da mora podjetje v primeru večje izpostavljenosti ali v primeru daljšega časovnega roka plačila terjatve (več kot mesec dni) premisliti, ali je smiselna uporaba zaščite menjalnega tečaja. Če naravnega ščita ni, ima podjetje možnost nakupa opcije, futures pogodbe (terminske pogodbe) ali swap pogodbe (zamenjava dveh valut). Vse te zagotavljajo popolno ali pa delno ščitenje spremembe valute v primerjavi z domicilno valuto, kar je v našem primeru evro.«

Na vprašanje, kako na izvozno podjetje vpliva sprememba v menjalnih tečajih in kolikšne valutne spremembe so za podjetje lahko že izziv, pa Bojan Ivanc odgovarja, da izvoz na dolarske trge (ZDA, del Afrike, Azije) prinaša spremembe v menjalnem razmerju med dolarjem in evrom. »Če se dolar krepi od časa izstavitve fakture do plačila, to pomeni pozitivno spremembo. Če pa izgubi vrednost v primerjavi z evrom, se zgodi obratno. Podjetje ima tako možnost, da to tveganje sprejme in lahko iz tega naslova ustvari dodatni dobiček ali pa nižjega, ali pa tveganja ne sprejema in se odloči za ščitenje pozicije z izvedenimi finančnimi instrumenti. Slednji so predvsem primerni pri transakcijah večje vrednosti, na primer nad 100.000 evrov.«

Veliko teorij govori o tem, kaj v splošnem vpliva na to, da se razmerje med dvema valutama spremeni (razlika v obrestnih merah, pričakovanih obrestnih merah, pariteti kupne moči itd.), vendar je ne glede na to kratkoročno to težko napovedati, poudarja glavni ekonomist GZS in dodaja, da imajo kapitalski in finančni tokovi velik vpliv na menjalne tečaje.

Najboljše valute za globalno trgovino

Slovenija poskuša iskati priložnosti tudi na oddaljenih trgih, zato se ob tem postavlja vprašanje, kaj je smiselno preveriti glede potencialne države, da se ne bi izpostavljali veliki verjetnosti poslabšanja njihove valute.

»Šibke valute so običajno tiste, kjer imajo države velik primanjkljaj v plačilni bilanci in relativno šibke prilive iz naslova kapitalskega računa. Tipična primera sta turška lira ali indijska rupija. Najboljša možnost je dogovor o poslu v ameriških dolarjih. ZDA imajo velik primanjkljaj v plačilni bilanci, vendar imajo močno valuto, ker je to glavna rezervna valuta in hkrati najbolj pogosta valuta, ki se uporablja v poslovanju na svetu. ZDA so to dosegle zaradi velikosti svojega gospodarstva in tudi zaradi neodvisnega delovanja ameriške centralne banke Fed,« navaja Ivanc.

V splošnem velja, da ko je domača valuta močna, je podjetju težje oziroma mu je manj v interesu izvažati, zanimiv je uvoz, s padanjem vrednosti domače valute pa izvoz postaja vse zanimivejši. »Močna domača valuta je problem, ker je konkurenčna valuta v tem primeru manj vredna in podjetja v tujini težje dosegajo konkurenčnost. Tipičen primer uspešnega izvoznika s šibko valuto je Turčija. Padec turške lire je izjemno dobra novica za turške izvoznike, sploh, ker se njihovi stroški usklajujejo z zamikom glede na padec menjalnega tečaja,« pojasnjuje sogovornik.

In katere so zdaj najboljše valute, v katerih poteka globalna trgovina in kako se to spreminja s spremembami moči posameznih držav? »Ameriški dolar (60 odstotkov), evro (13 odstotkov), japonski jen, kitajski juan in britanski funt so valute, v katerih poteka glavnina globalne trgovine. Primat dolarja je močan, vendar se bo sčasoma znižal zaradi večje zastopanosti azijskih valut, predvsem kitajskega juana,« pričakuje Ivanc. In dodaja, da kljub temu ni pričakovati zelo hitrih sprememb na tem področju, ker Kitajska ni naklonjena liberalnemu menjalnemu tečaju, kar je prvi pogoj za pogosto uporabljeno poslovno valuto.