Vlada podaljšuje mejni nadzor na meji s Hrvaško zaradi terorizma

Vlada bo danes po napovedih podaljšala nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko za šest mesecev. Nezakonitih prehodov meje je približno za petino manj kot v istem obdobju lani, vzrok za podaljšanje nadzora pa je povečana teroristična grožnja zaradi radikaliziranih posameznikov in gibanj, ki prihajajo z vojnih območij Bližnjega vzhoda.

Po oceni slovenskih varnostnih organov je ocena teroristične ogroženosti v Sloveniji srednja, kar je tretja od petih stopenj, in sicer zaradi zaostrenih varnostnih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu ter številnih pozivov terorističnih organizacij k izvajanju terorističnih in drugih nasilnih dejanj v zahodnih državah.

V Sloveniji je sicer manj nezakonitih prestopov državne meje kot lani. Po najnovejših podatkih policije za obdobje od začetka leta do 17. novembra letos je bilo v Sloveniji 43.058 nezakonitih prehodov, kar je za 18,9 odstotka manj kot v istem obdobju lani. Kljub temu da je letos prebežnikov manj, pa viri blizu vlade Roberta Goloba pravijo, »da še nismo tam, kjer bi želeli biti«. Številke opoziciji ne omogočajo, da bi migracije letos izkoriščala v politične namene.

Tako kot vsa leta od začetka begunske krize pred desetletjem velika večina prebežnikov nezakonito vstopa v Slovenijo iz Hrvaške. Nezakoniti prestopi meje iz smeri Madžarske so zanemarljivi. Do 17. novembra je letos v Slovenijo iz Hrvaške vstopilo 41.863 prebežnikov. Slovenija je nadzor na notranji schengenski meji s Hrvaško, hkrati pa tudi z Madžarsko, uvedla lansko jesen ter ga podaljšala do 22. junija, nato pa za še šest mesecev do 21. decembra.

Vlada namerava danes notranji nadzor na meji z južno in vzhodno sosedo podaljšati do 22. junija prihodnje leto. Slovenija je pri uvedbi notranjega nadzora sledila Italiji, Avstrija pa iz notranjepolitičnih razlogov kljub slovenskim protestom izvaja nadzor na meji s Slovenijo že skoraj desetletje.

Pričakujejo še več ukrajinskih beguncev

Pri nezakonitih prehodih meje prevladujejo državljani Sirije, ki jih je kar trinajstkrat več kot lani in predstavljajo več kot tretjino vseh primerov. Sledijo Afganistanci, ki pa jih je več kot pol manj kot lani. Več je tudi ekonomskih prebežnikov iz Turčije in Egipta. Slovenija se sicer pogaja o sklenitvi sporazuma z Alžirijo in Marokom o vračanju njihovih državljanov. V prvih desetih mesecih letošnjega leta je bila najbolj obremenjena novomeška policijska uprava, kjer so obravnavali skoraj 85 odstotkov vseh nedovoljenih prehodov državne meje. V nasprotju s pričakovanji pa se ni odprla vzhodna migrantska pot iz smeri Zagreba, Središča ob Dravi do Šentilja.

Do konca oktobra je namero podaje prošnje za mednarodno zaščito napovedalo 39.837 prebežnikov, večina jih je povprečno v manj kot treh dneh zapustila Slovenijo. V nasprotju s tranzitnimi prebežniki pa v Sloveniji ostajajo ukrajinski begunci, ki jih je 9600. Slovenski varnostni organi pričakujejo, da se bo v prihodnjih mesecih zaradi intenziviranja ruskih napadov na Ukrajino ta številka še povečala. Po drugi strani pa se je močno zmanjšal delež ruskih državljanov, ki so letos zaprosili za mednarodno zaščito v Sloveniji.

Slovenska policija se rada pohvali, da je učinkovita pri lovljenju tihotapcev, ki večinoma prihajajo iz vzhodnoevropskih držav. Veliko jih prihaja iz Bolgarije in Romunije, ki bosta 1. januarja prihodnje leto vstopili v schengenski prostor. Do konca oktobra so prijeli 468 tihotapcev, med njimi je bilo le osem slovenskih državljanov. Posledica aretacij tihotapcev pa je prezasedenost slovenskih zaporov, saj slovensko pravosodje večino tihotapcev tudi procesira.

Pred kratkim je bila ustanovljena delovna skupina za koordinacijo, usmerjanje in izvajanje aktivnosti za implementacijo pakta EU o azilu in migracijah, vodi pa jo državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle. Evropski pakt o migracijah in azilu morajo države članice prenesti v domačo zakonodajo in ga začeti izvajati do poletja leta 2026, a večjih učinkov menda ni pričakovati. Je pa Slovenija trenutno vključena v aktivnosti, ki naj bi relativno kmalu pripeljale Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) v Bosno in Hercegovino.