V petnajstih letih 15 milijard evrov za železnice

V eni uri z vlakom iz Ljubljane do Kopra, v 55 minutah iz Maribora do Ljubljane, obvoznica za tovorni promet okoli Ljubljane, železniška povezava z letališčem na Brniku, višje hitrosti, krajši potovalni časi, taktni vlaki na regionalnih progah. Vse to bi se po napovedih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek lahko zgodilo z našimi železnicami morda že v 15 letih, če bi pravočasno pripravili načrte in zanje zbrali najmanj 15 milijard evrov.

Milijarde niti niso tako nedosegljive, največja ovira so prostorski načrti, ki so največja cokla razvoja infrastrukture, je včeraj poudarila Alenka Bratušek ob predstavitvi načrtovanih železniških projektov v državi.

V Sloveniji imamo 1207 kilometrov železniških prog, od tega 607 glavnih (mednarodnih) in 600 kilometrov regionalnih. Državo obvezuje sporazum o jedrnem omrežju (TEN-T), da bi morala do leta 2030 posodobiti proge iz jedrnega omrežja in do leta 2040 na večini odsekov teh koridorjev doseči hitrost potniških vlakov 160 kilometrov, tovornih pa sto kilometrov na uro. Država je v zadnjih štirih letih v posodobitev omrežja investirala za 3,2 milijarde evrov, letos bo po ocenah 870 milijonov, prihodnje leto 1,06 milijarde in leta 2026 skoraj 1,2 milijarde evrov.

Projekti Posodobitve Zeleznice

Poteka pet ali šest večjih investicij, poleg gradnje drugega tira (ocenjena vrednost 1,1 milijarde evrov) še nadgradnja železniške proge Ljubljana–Divača (331 milijonov), nadgradnja ljubljanske železniške postaje in nadvoza čez Dunajsko cesto (314 milijonov evrov), nadgradnja železniške postaje Nova Gorica (62 milijonov) in uvedba daljinskega vodenja prometa na železnici (180 milijonov evrov). V pripravi je prenova železniškega vozlišča na Jesenicah (140 milijonov evrov), nadgradnja proge Maribor–Ruše (190 milijonov) in proga Zidani Most–Dobova (111 milijonov evrov).

Kdaj do morja z vlakom
v eni uri?

Zdaj vozi potniški vlak od Ljubljane do Kopra dve uri in 26 minut, če ni zamud, po vseh nadgradnjah in novih tirih pa naj bi za to pot potreboval eno uro, s čimer bi postala železnica konkurenčna vožnji po cesti. Čez dobro leto bo zgrajen drugi tir, le nekoliko pozneje naj bi začeli graditi še vzporednega. Uredba o DPN za vzporedni tir je bila sprejeta konec oktobra, zdaj mora podjetje 2TDK zanj naročiti projekte. Na samo tem odseku bo regionalni vlak za pot namesto sedanjih 55 minut potreboval le 15 minut časa.

Na odseku med Borovnico in Logatcem, kjer je vlada že sprejela sklep o pripravi DPN, naj bi namesto 16 minut vlak vozil devet minut. Tudi na drugih treh odsekih primorske proge naj bi prostorske načrte sprejeli do leta 2028 ali 2029. Proga med Ljubljano in Koprom bi se s 152 kilometrov skrajšala na 122 kilometrov, mednarodni vlak bi to pot prevozil v 60 minutah, regionalni pa v 65 minutah.

Gorenjska proga na vrsti
čez dve ali tri leta

Po mnenju Alenke Bratušek je najbližja nova dvotirna proga tista, ki jo bodo zgradili med Ljubljano in Kranjem. »Naša želja je, da do junija prihodnje leto sprejmemo uredbo o DPN, graditi pa naj bi jo začeli čez dve ali tri leta. Potem tam ne bo več križanj vlakov. Zdaj vozi regionalni vlak od Ljubljane do Kranja uradno 31 minut, po uvedbi dvotirnosti pa bo potreboval 22 minut (mednarodni vlak 15). To bo omogočilo uvedbo pogostejših (taktnih) voženj ob konicah. Potovalni čas naj bi skrajšali tudi na progi med Zidanim Mostom in Zalogom s 44 na 28 minut, po nadgradnji zasavske proge pa naj bi vlak za pot iz Maribora do prestolnice potreboval 108 minut namesto sedanjih 132. Med Ljubljano in Novim mestom bi se čas vožnje skrajšal z 89 minut na 52 minut.

Pri ljubljanskem železniškem vozlišču še iščejo rešitev za obvoznico za tovorni promet, očitno pa so naklonjeni konceptu mešanih ravni gradnje, da bi nekaj proge ostalo na površju, veliko pa bi je speljali skozi predor. Še pred pripravo prostorskega načrta za vozlišče naj bi poskrbeli za začasno rešitev – Tivolski lok, ki naj bi ga uporabljali 15 let, kolikor bi potrebovali za ureditev vozlišča in tovorne obvoznice okoli mesta. »Zato iščemo cenejšo možnost gradnje, saj je bilo za Tivolski lok predvidenih 80 milijonov evrov, kar je za tako kratek čas preusmeritve dela tovornega prometa mimo mesta ekonomsko potratno. Tudi glede proge do letališča na Brniku še zmeraj proučujejo prednosti in slabosti dveh glavnih možnih tras: po sedanji progi do Kranja in od tam do letališča ali po novi progi ob avtocesti, vendar je za to veliko okoljskih in finančnih pomislekov.

Bratuškova je omenila prizadevanja ministrstva, da bi v 15 letih prišli vsaj blizu rešitve za hitro progo med Ljubljano in Mariborom, ki bi omogočala hitrost vlaka 250 kilometrov na uro. Ustavil bi se le enkrat in za pot potreboval 55 minut. Na tej relaciji se zdaj vsak dan pelje 6000 potnikov, s hitrim vlakom bi se jih po napovedih ministrice 30.000, kar bi za deset odstotkov zmanjšalo obremenitev na cesti.