Igralka, ki je užitke vedno zajemala s polno žlico
Ameriška filmska igralka Shirley MacLaine bo v sredo praznovala 90. rojstni dan. Od nekdaj je bila posebna, saj ni bila klasična hollywoodska lepotica, bila pa je odlična igralka in plesalka, ki je rada nosila kratke lase in se družila z zanimivimi moškimi. Prvo vlogo je dobila že pri devetnajstih letih, in sicer v filmu Alfreda Hitchcocka Težave s Harryjem, za oskarja je bila nominirana večkrat, med drugim za vlogi v čudoviti romantični komediji Apartma v režiji Billyja Wilderja in za komedijo Sladka Irma. V obeh filmih je bil njen soigralec Jack Lemmon, s katerim sta bila velika prijatelja. Oskarja pa je končno prejela že v srednjih letih za film Čas nežnosti, v katerem je nastopila z Jackom Nicholsonom. Kot je napisala v avtobiografiji, je ljubila moške in alkohol ter smisel za humor. Vedno je užitke zajemala s polno žlico. Njen brat je prav tako slaven igralec Warren Beatty.
Zagovornica človekovih pravic
Igralka je tudi avtorica uspešnic in je nekoč veljala za kraljico duhovnosti. Pisala je knjige o reinkarnaciji, meditaciji in njeno najslavnejše delo je zgodba o znameniti poti El Camino. Kot je ugotovila, jo je ta izkušnja veliko naučila predvsem o skromnosti – človek pravzaprav sploh ne potrebuje materialnih stvari, le dober slamnik, dobre čevlje in vodo. Še pri sedemdesetih je v nekem intervjuju povedala, da jo zanimajo samo petnajst let mlajši moški, ker je starejši ne morejo dohajati. Pohvalila se je, da je imela številne ljubimce, med njimi švedskega premiera Olofa Palmeja, novinarja in pisatelja Peta Hamilla, Yvesa Montanda, Roberta Mitchuma ... »Rada imam komplicirane moške, kot je bil Mitchum. Zanimiva ženska mora biti z zanimivim moškim, drugače se začne dolgočasiti.«
Meni, da je bil največji igralski genij Peter Sellers – neskončno naporen, a izjemen. Z njim je igrala v filmu Dobrodošli, gospod Chance. »Imel je posebno avro. Poznal je svoja prejšnja življenja in iz njih črpal ideje za svoje vloge. Najbolj sem uživala, ko sem z njim in Petrom O'Toolom v Londonu ponočevala tri dni skupaj. »Skrbela sem, da nista zaradi pijanosti padla pod mizo.«
Znana je tudi kot aktivistka in strastna zagovornica človekovih pravic. Pred leti je njena hči Sachi o svoji mami napisala knjigo Lucky Me: My Life With – and Without – My Mom (Srečnica: moje življenje z mamo in brez nje), v kateri je ne opiše ravno najlepše. »Stalno je bila odsotna, počutila sem se neznansko osamljeno in se še danes spopadam z občutki zapuščenosti,« je priznala. A igralka je v nedavnem intervjuju za New York Times v zvezi s hčerjo le zamahnila z roko. »Tako kot hčere mnogih drugih uspešnih igralk mi je predvsem zavidala slavo.«
