Turistični začetek zaradi zdravilne Savinje

Hotel Evropa je najstarejši pričevalec zgodovine hotelirstva v Celju, o 150-letni zgodovini je še danes in jutri v kinu Union na ogled dokumentarni film.
Fotografija: Hotel Evropa je zacvetel med obema vojnama. FOTO: Zgodovinski arhiv Celje
Odpri galerijo
Hotel Evropa je zacvetel med obema vojnama. FOTO: Zgodovinski arhiv Celje

Celjski Hotel Evropa se ta konec tedna posveča 150-letni tradiciji hotelirstva v mestu. Še danes in jutri bo v Kinu Union na ogled dokumentarni film o zgodovini hotela, ki ni le hotel, kot je dejal direktor družbe Hoteli Eurotas Aleksander Pinter, ampak je s svojo kavarno in kultno višnjevo torto dnevna soba Celjank in Celjanov.

Hotel Evropa je danes najstarejši hotel v mestu, a se hotelirstvo v Celju ni začelo z njim. To sega v drugo polovico 19. stoletja, ko je mesto zacvetelo ob opiranju na bogato dediščino in zdraviliški turizem, je povedal direktor Zgodovinskega arhiva Celje Borut Batagelj.

Mesto so takrat v Avstro-Ogrski tržili kot biser ob Savinji, ki je slovela po svojih zdravilnih učinkih. Na reki je bilo veliko kopališč, ki so privabljala številne goste iz drugih delov tedanje monarhije. Batagelj je dejal, da vodniki leta 1875 naštevajo pet hotelov.

image_alt
Društvo, ki je spremljalo in spreminjalo mesto ob Savinji

Prostor, kjer je danes hotel Evropa, sta leta 1877 prevzela Marija in Anton Simonišek. Hotel se je sprva imenoval Hotel Stadt Wien (Hotel mesto Dunaj), nato pa se je počasi širil. Leta 1902 ga je prevzelo nemško hranilno in posojilno društvo, je povedal Batagelj: »Vemo, da je bilo Celje zaznamovano z nacionalnimi boji in hotel Stadt Wien je bil ena od točk nemškega značaja mesta.«

Razcvet med obema vojnama

Nemško ime hotela se je poslovilo po prvi svetovni vojni. V Zgodovinskem arhivu Celje hranijo dokument iz leta 1919, ki priča, da je vodstvo takratne državne policije zahtevalo, da mora hotel dobiti bolj mednarodno ime. »To je trenutek, ki kaže na prehod v slovenizacijo mestnega jedra. Hotel je dobil današnje ime. Prevzela ga je hotelska družba v Celju, hotel pa je dobil tudi bolj intelektualni značaj in postal center družabnega življenja. Kavarna je bila denimo odprta do enih zjutraj,« je povedal Batagelj.

Kavarna hotela Evropa med obema vojnama. FOTO: Zgodovinski arhiv Celje
Kavarna hotela Evropa med obema vojnama. FOTO: Zgodovinski arhiv Celje

V tridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v mestu devet hotelov, ki so imeli skupno 160 sob, Hotel Evropa pa je imel 35 sob in 50 postelj. Bil je največji in edini v tako imenovani drugi kategoriji, ostali so bili uvrščeni v nižje kategorije. »Tu so bile najbolj imenitno opremljene sobe, v skoraj vsaki je bila topla voda, kar med obema vojnama ni bil običajni standard,« je razložil Batagelj.

Hotel je tudi po drugi svetovni vojni in v drugi polovici 20. stoletja ohranil pridih imenitnosti, leta 1958 je gostil Josipa Broza Tita. Leta 1990 pa je bil prizorišče prvih petih Celjskih večerov, na katerih so gostili med drugimi Janeza Drnovška, Franja Tuđmana, Alojzija Šuštarja.

image_alt
Čas, ko so nadzorovali »vse kategorije oseb«

Praznovanje z druženjem

Da je bistveno, da je hotel, zlasti kavarna, prostor združevanja, je opozoril tudi celjski župan Matija Kovač in dodal: »Hotel Evropa je prva stavba, ki jo vidimo ob simboličnih mestnih vratih ob prihodu z železniške postaje in na tak način simbolizira gostoljubnost Celjank in Celjanov.« Obletnico hotelirstva in zgodovino hotela so ovekovečili v kratkem dokumentarnem filmu, ki bo danes in jutri ob 17. uri brezplačno (vstopnice je vseeno treba rezervirati) na ogled v kinu Union. Dogajanja pa bo več tudi v kavarni, ki je srce hotela, kot je dejal direktor Aleksander Pinter. Družba Hoteli Eurotas ima sicer sedem hotelov in 600 sob, a jedro predstavlja prav Hotel Evropa, je dejal Pinter. Dodal je, da si želijo, da bi mestno središče spet zaživelo: »V tem smislu naš hotel deluje inkluzivno, dobrodošli so vsi. Čeprav gre za ekskluziven prostor, ki ponuja nekaj več.«

image_alt
Kako so gospodje Žovneški postali grofje Celjski

Pinter sicer priznava, da je danes v gostinstvu vedno več izzivov, zlasti na področju delovne sile. V njihovi družbi je skupno zaposlenih 200 ljudi, imajo pa tudi 50 zunanjih sodelavcev. Od deset do 15 odstotkov njihovih zaposlenih je tujcev, večinoma prihajajo iz držav z območja nekdanje Jugoslavije. »Opažamo, da se tujci vedno bolj vidijo tu tudi dolgoročno, tudi zaradi akademije, ki smo jo letos ustanovili in kjer omogočamo učenje slovenščine,« je povedal Pinter.

Preberite še:

Komentarji: