Glasba ekstremnejša od letošnjega vremena
V torek se je na sotočju Soče in Tolminke kljub vsemu ponovno začel tradicionalni metalski festival. Metaldays, ki se je doslej odvijal tam, se je letos preselil v Velenje, vendar številni metalci niso bili pripravljeni zapustiti idiličnega tolminskega okolja. Čeprav ima novi festival Tolminator veliko smolo z vremenom, je vzdušje v zdelanem in premočenem šotorišču ostalo neskaljeno.
Več sto najbolj neučakanih obiskovalcev je v Tolmin prispelo že konec prejšnjega tedna, še več pa jih je prišlo v ponedeljek, dan pred uradnim začetkom festivala. Toda brezskrbno uživanje v idilični naravi in skrajno neidilični glasbi je zvečer pretrgala silovita nevihta. Medtem ko so v sosednjih Bovcu in Kobaridu policisti na varno evakuirali skavte in tabornike, so metalci divjo noč preživeli v šotorih. Ena izmed pomembnih prednosti festivalov na sotočju, namreč, da so šotori postavljeni v gozdu, kar v vročih poletnih dneh obiskovalcem daje prijetno senco, se je spremenila v smrtno nevarnost, saj je veter po taboru vsevprek ruval in lomil drevesa.
Utrujeni, a dobre volje
»Zaradi gostega dežja je naš tabor poplavilo, voda je segala do gležnjev,« je težko noč, ki jo je večinoma preživel držeč cerado, da je ne bi odpihnilo, opisal eden od obiskovalcev. Njegovemu sosedu je na šotor padla veja, odnesel jo je brez poškodb, šotor pa uje bil preluknjan in dodobra premočen. Drugi metalec je navdušeno opisal, kako je zraven njega veter odnesel celoten šotor. »Vreme je bilo precej metalsko,« je lakonično povzel tretji.
Eden izmed organizatorjev festivala, Matej Ahlin, je pojasnil, da je veter podrl več dreves v kampu, vendar so imeli srečo v nesreči. Medtem ko sta v Italiji pod padlimi drevesi dva človeka umrla, v kampu metalcev ni bilo poškodovanih. Celo materialna škoda je bila razmeroma majhna, saj so padla drevesa, ki so sicer zaprla cesto, le odrgnila nekaj avtomobilov.
Napovedano neurje je seveda vplivalo na obiskanost. »Velikega obiska nismo pričakovali, saj je festival nov, še neznan,« je dejal Ahlin, vendar je zaradi vremena obiskovalcev, zlasti iz Slovenije, manj, kot so upali. V prvih dneh je bilo ob Soči tako nekaj manj kot dva tisoč ljudi, bistveno manj kot prejšnja leta, ko je mednarodno uveljavljeni Metaldays na sotočje zvabil večtisočglavo množico. Toda nekateri obiskovalci v manjšem obisku vidijo prednost, saj, kot je dejal eden izmed njih, »nikjer ni gneče, vzdušje pa še najbolj spominja na družinski piknik«.
Kljub temu da je bila za večino mokra in neprespana noč, je bilo popoldne, ko so s ceste do festivala odstranili drevje, da je bila ponovno prehodna, razpoloženje odlično. Medtem ko so prve glasbene skupine začele z nastopi, so številni uživali v deroči Soči, ne meneč se za to, da je namesto pregovorno modre bistrine voda zaradi hudourniškega blata nepredirno rjava.
Grmenja z odra je preglasilo grom
Precej obiskovalcev je povedalo, da so na festival prišli predvsem zaradi izjemne lokacije in vzdušja, nastopajoče skupine pa zanje niso bistvenega pomena. Kljub temu, in seveda dejstvu, da je šlo za prvo izvedbo razmeroma majhnega festivala, na Tolminatorju letos nastopa kar nekaj zanimivih imen metalskega podzemlja.
Prvi dan festivala je bil glasbeni izbor v znamenju najbrutalnejših žanrskih potomcev heavy metala. Večina skupin je igrala death metal, grindcore ali mešanico obojega. Agresivne in pogosto presenetljivo kompleksne kitarske rife so spremljali brutalni bobni, ki so s hitrostjo brzostrelke udrihali po bobničih obiskovalcev, medtem ko so vokalisti – težko bi jih imenovali pevci – grleno renčali ali po prašičje krulili. Glavni oder je z dinamičnim in virtuoznim nastopom odprla mlada danska death metal skupina Baest. Za večino obiskovalcev pa so bili najtežje pričakovani dogodki večera mehiška Brujerija s svojim do skrajnosti primitivnim grindcorom, britanski Anaal Natrakh, ki z eklektičnim pristopom grindcore meša z black metalom in industrialom v presenetljivo melodično in atmosferično celoto, ter zlasti ameriški mojstri izjemne brutalnosti Dying Fetus, ki so s pobesnelim, a tehnično dovršenim death metalom zaključili večer.
Med zadnjim koncertom prvega dneva so spet bliski razparali nebo, vendar so bili v soju odrskih luči komaj opazni, grom pa proti grozečemu grmenju Dying Fetusov ni imel nobenih možnosti biti slišan. Celo debele dežne kaplje, ki so se med nastopom usule po poslušalcih, rajajoče množice pod odrom dolgo niso zredčile. Čeprav so v sredo občasno še klestile nevihte, se je vreme postopoma izboljševalo, nebo pa je bilo prisiljeno poraženo priznati, da v grmenju ne more tekmovati z metalci.
Če je bil torek dan za death metal, je sredo zaznamoval black metal, ki ohranja agresivnost, a neposredno brutalnost death metala nadomešča s temačno atmosfero in rezkim hladom. Zvezde večera so bili melodični Finntroll iz Finske in brezkompromisni norveški black metalci 1349 – poimenovani po letu, ko je črna smrt pokosila dve tretjini Norvežanov.
Festival se bo sklenil s thrashmetalsko obarvanim petkom, ko bosta množico nedvomno dodobra razgibali glasbeni legendi Holy Moses in Sodom, ki sta že od prve polovice osemdesetih oblikovali nemško in svetovno sceno v tej zvrsti.
Lepši obeti proti koncu tedna
»Ne glede na moker in vetroven začetek je vzdušje na vrhuncu, obiskovalci so izkazali popolno razumevanje za situacijo,« je dogajanje opisal Ahlin in dodal, da so posledice neurja že odpravili, program pa ves čas poteka nemoteno. Ne glede na vse je za zdaj s potekom festivala zadovoljen, izboljšanje vremena pa obeta boljši obisk v zadnjih dneh in predvsem neskaljeno festivalsko izkušnjo.
Kljub smoli z vremenom je organizator že napovedal, da bo Tolminator na sotočju tudi prihodnje leto. Prve glasbene skupine so potrjene in napovedane, vstopnice za Tolminator 2024 so na festivalu že naprodaj. Le dan po koncu Tolminatorja pa se bo začel metalski festival Metaldays, ki je v zadnjih letih postal preveč množično obiskan za Tolmin, zato se je letos preselil ob Velenjsko jezero. Najbolj neučakani obiskovalci se tam zbirajo že od četrtka.
