Tuji gradbenik je lahko cenejši, ni pa nujno
Serija oddaj Tarča na RTV Slovenija problematizira slovensko gradbeništvo, vlaganje v infrastrukturo in investicije. Med drugim se pojavlja teza, da so tuja gradbena podjetja cenejša in da jih domača izrivajo iz konkurenčnega boja. Tuji gradbinci so lahko cenejši, ni pa to nujno.
Investitor 2TDK je razdelil drugi tir na tri lote ali sklope. Prvi je Divača–Črni Kal (gradbena dela), drugi Črni Kal–Koper, (gradbena dela), tretji sklop pa so železniški in predorski sistemi.
Primer prvega lota
Investitor je med dvema prispelima ponudbama izbral cenejšo, in sicer 403,6 milijona evrov vredno ponudbo, ki jo je oddal konzorcij Kolektor Construction oziroma Kolektor CPG (vodilni partner), Yapı Merkezi in Özaltın. Druga, Strabagova ponudba, je bila vredna dobrih 463,4 milijona evrov. Limitirana ponudba za ta odsek je bila 472 milijonov evrov. V tem primeru je bila ponudba avstrijskega gradbinca bistveno dražja. Strabag se je na odločitev pritožil, neuspešno. Tuja gradbena podjetja zanimajo večji posli, predvsem pa kontinuiteta poslov na srednji rok, ki jim omogoči, da v Sloveniji vzpostavijo infrastrukturo. Kot je v intervjuju za Delo povedal Bahadır Oral, direktor projekta drugi tir pri turški družbi Yapı Merkezi, jim bo dobro opravljeno delo na drugem tiru omogočilo, da kandidirajo za druge posle. Tuji gradbinec brez infrastrukture v regiji (podjetje, inženirji, pravniki, reference ...) težko kandidira za enkratne posle, saj ni konkurenčen.
Slovenska infrastruktura, posebej železnice in hitre ceste v periferne pokrajine, je v slabem stanju. Namesto razprave, kako infrastrukturo posodobiti, se spodbuja negativizem, slaba volja se širi in ne pripomore k razvoju družbe.
Milijoni za financiranje RTV
Člani sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so ta teden na seji razpravljali predvsem o tem, da je vlada uradu za narodnosti prerazporedila deset milijonov evrov za italijansko in madžarsko narodno skupnost v okviru RTVS, dosegli pa so tudi zvišanje limita za zadolževanje pri enotnem zakladniškem računu države. Pametno bi bilo, da bi računsko sodišče raziskalo, ali je takšna pomoč državnega proračuna sploh dovoljena, in kaj sploh imata narodnostni skupnosti od te pomoči. Ali bo denar porabljen za narodnostne programe in vsebine, ali bo porabljen za tekoče financiranje zavoda. Viri financiranja RTV so prispevek ter prihodki od upravljanja oddajniške mreže in oglasov.
