»Želim si kolajne in globuse, a preveč razmišljanja o tem me ne bo vodilo do cilja«

Da je veleslalomist z velikim potencialom, je dokazoval že na mladinskih svetovnih prvenstvih s tremi bronastimi kolajnami. A v slovenski smučarski vrsti so bili superiorni mladinci pogosti, razvoj večine pa se je ustavil v svetovnem pokalu. Žan Kranjec ima drugačno zgodbo. Ni le smučarsko nadarjen in tehnično izpiljen, ampak tudi delavec v pravem pomenu besede. Z izkušnjami je postal stanoviten, v tej sezoni tudi z rednimi uvrstitvami na stopničke.
 

Za nami so prazniki, prinesli so nekaj več dela prostih dni, a za vrhunske športnike to ne pomeni kaj dosti, saj ste vseskozi osredotočeni na svoje cilje. Imate radi ob koncu leta vrvež ali mir?

Rad sem kakšen dan z družino in prijatelji, vendar mi je všeč, da je umirjeno. Nobenih zabav, ostati moram osredotočen, urnik je precej natrpan in že en tak dan bi lahko vse pokvaril. Smo pa bili doma kratek čas, dva dni.
 

Pride kdaj trenutek, ko vam gre na živce, da živite v kovčku?

Včasih. Mi pa to ne predstavlja večjih težav po Evropi, hitro pripravim vse. Pri daljših razdaljah pa imamo omejeno količino prtljage, vse je treba stlačiti v dve torbi, skratka, pametno je treba spakirati.
 

Koliko parov smuči in smučarskih čevljev vzamete za en tekmovalni vikend v tehničnih disciplinah?

Uporabljam dvoje smučarske čevlje, vzamem še kakšne za rezervo. Veleslalomskih smuči imam več, ker skoraj vedno kje še treniramo in jih testiram, sedem oziroma osem parov, za slalom pa štiri do pet. Večinoma jih spakira in pripelje serviser.
 

Kaj pa še jemljete na pot za krajšanje časa, kar ni povezano s smučanjem?

S sabo imam računalnik, kdaj pogledam kakšen film, včasih vzamem kakšno knjigo, a pogosto odlašam z branjem. Zelo rad berem, karkoli je povezano s športom – od biografij do poučnih knjig.


 

V novo leto vstopate kot najboljši slovenski smučar. Za vami so tri tekme, dvakrat ste bili na stopničkah. Koliko vas loči od vrha?

V Beaver Creeku bi zelo težko zmagal, razlika je bila velika, drugje pa je bila zmaga dosegljiva. Zdi se mi, da nisem daleč, mora pa se vse poklopiti oziroma moram narediti to, kar znam – celoten nastop, oba nastopa, vsak zavoj. Verjamem, da sem blizu, težko pa rečem, ali imam več ali manj rezerve kot drugi.
 

Reprezentančni trener Klemen Bergant pravi, da ste najboljši veleslalomist na svetu. Vam je to breme ali spodbuda?

Tudi jaz verjamem, da sem med najboljšimi veleslalomisti, ne morem pa reči, da sem najboljši, saj je treba to pokazati na tekmi. Ni mi pa takšna oznaka breme, prej je spodbuda. Rad osrečim ljudi, ampak naučil sem se, da v prvi vrsti smučam zase in se mi ni treba dokazovati drugim.
 

Tako samozavestnega in sproščenega kot v tej zimi vas še nismo videli, hitri ste na vseh terenih v vseh razmerah. In imate nekaj, kar je najtežje: stanovitnost. Kako ste dosegli to raven?

Vsako leto sem se nekaj naučil, pridobival izkušnje. Poskušam napredovati v vsaki malenkosti tehnično in telesno, glavna razlika v primerjavi s preteklostjo pa so izkušnje, pristop za tekmo, spoznavanje nastavitev in opreme.
 

Rezerve imate še na ravnini. Koliko časa ocenjujete, da traja proces, da se natrenira tudi to?

Obstajajo tudi takšni, ki ne morejo tega natrenirati nikoli. Na kakšni tekmi sem že pokazal, da sem lahko hiter na ravnini, ne pa na vsaki. Koliko časa traja, da to tehnično in taktično osvojiš, je odvisno od posameznika, vsekakor pa v tem lahko napredujem.
 

Zelo pomembna je oprema, pravzaprav vse bolj. Z italijanskim serviserjem Barnabo Greppijem, ki je nekoč delal z velikimi imeni, sta se hitro ujela?

Je odprt, zabaven in sproščen, ni se bilo težko ujeti. Težko pa rečem, da je takoj, ko smo začeli delati, vse »štimalo«, ampak to je normalno, saj je prej delal v ekipi hitrih disciplin in z Laro Gut pri dekletih, povsod so kakšne specifike. Sva se pa hitro našla. Zdi se mi, da vedno več testiram, nisem pa tekmovalec, ki bi pri opremi zelo zapletal.
 

Imate možnost treninga z drugimi Rossignolovimi tekmovalci?

Odvisno, kako se trenerji zmenijo med sabo. Da bi nas bilo več na testih Rossignola isti čas, se še ni zgodilo.
 

Na smučeh istega proizvajalca smuča tudi Henrik Kristoffersen. Kako, denimo, izgleda trening z njim?

Dostikrat ne moreš iz časov, ki jih dosega na treningu, sklepati za tekmo. Ne vem, morda varčuje z močmi.
 

Še vedno največ trenirate z Italijani?

Treniramo tudi z Avstrijci, Rusi, Nemci, Francozi, v Argentini smo vse ekipe na kupu. Veliko je odvisno od tega, kje najdeš najboljše razmere za vadbo.


 

Vemo, da ste osredotočeni nase, pa vendar, lahko na kakšnem treningu odnesete kaj od tekmecev?

Lahko. Trenerji kdaj snemajo tudi druge tekmovalce, ampak težko je pri sebi uporabiti stvari, ki jih delajo tekmeci, saj smo si različni in tudi oprema je drugačna. Še najboljše se mi zdi to, da imaš konkurenco na treningu, da lahko primerjaš čase in te to požene, da daš tudi pri vadbi vse od sebe.
 

Samega sebe je najtežje ocenjevati, pa vendar: katere so vaše največje kvalitete?

Telesna priprava in smučarska stabilnost – ne delam veliko napak. Na tekmi pokažem dobro smučanje, ne niham preveč med treningi in tekmami. Na tekmah se odzivam vsako leto boljše, tehnično sem na dokaj visoki ravni.
 

Na treh veleslalomih v tej zimi smo videli tri različne zmagovalce. Čigavo smučanje najraje pogledate?

Vsi trije so zanimivi smučarji, vsak ima določene prednosti. Alexis Pinturault ima dobro tehniko, najboljša lastnost Kristoffersena je zmagovalna miselnost, na tekmi iztrži največ, Tommy Ford je tehnično dober, ima pa več nihanj.
 

Si pogledate kdaj žensko smučanje?

Si, kadar imam čas.
 

Katera ima najlepši veleslalomski slog?

Mikaela Shiffrin. Je kar nekaj dobrih veleslalomistk, ampak njo bi dal na prvo mesto. Smuča povezano, tekoče, tehnično je dobra.
 

Kaj vam pomeni izjava Teda Ligetyja, da se iz vašega smučanja veliko nauči?

Precej. Še posebej, ker je to rekel nekdo, ki je v smučanju veliko naredil in sodi med legende. V obdobju, v katerem je prevladoval, je bil moj najljubši smučar.
 

Po treh od devetih veleslalomov ste drugi v seštevku discipline. Kako blizu oziroma daleč je mali globus?

Vsekakor je veleslalomski globus eden od mojih kariernih ciljev, a o tem je še prezgodaj govoriti, pa tudi nima smisla, da preveč razmišljam v tej smeri, da ne bi postalo breme in bi se preveč ukvarjal z računanjem, pozabil pa bi, kaj je pravzaprav pomembno. Želim si ga, ampak treba je iti iz tekme v tekmo, pokazati maksimum, potem pa bomo na koncu videli, kam sodim.
 

Ste vedno tako realni, delate postopne korake od malih nog?

Nočem napovedovati nečesa, če nimam zagotovila, da se bo zgodilo. Želim si dobre rezultate, kolajne, globuse ... Ne bom rekel, da poznam pot, ki je še nikoli nisem prehodil, vem pa, da me preveč razmišljanja o tem ne bo vodilo do cilja.


 

Koliko so vam zanimive paralelne tekme?

Ne najbolj. A če bi bil bolj uspešen, bi morda govoril drugače. Menim pa, da jih ne rabimo nujno, raje bi imel kakšno klasično tekmo več. Ne vem, ali je to ljudem zanimivo, morda komu je, večini pa so po mojem mnenju bolj všeč klasične preizkušnje.
 

V tem mesecu je šest slalomov in en veleslalom. V slalomu še niste povsem tam, kjer si želite biti?

Pritisk je manjši kot v veleslalomu, nisem pa neučakan. V minuli zimi sem storil velik korak naprej – pred nekaj leti namreč sploh nisem vedel, ali se bo zgodil ali pa morda smučam slalom samo še zato, da razbijem rutino, ampak kaže, da sem napredoval. Upam, da bom še. Veleslalom je bil vedno moja prva disciplina, zdaj imam tudi dobre rezultate, zato mi je v slalomu lažje. Sem pa vsekakor motiviran tudi za to disciplino.
 

Sezona nima velikega tekmovanja. Katera preizkušnja bo za vas vrhunec sezone?

Če bi moral izbrati eno, je vrhunec zime zame Kranjska Gora. Mi je pa pomembna celotna sezona.
 

S Štefanom Hadalinom tvorita dober tandem. Do slaloma v Zagrebu mu ni šlo po načrtih. Ko nastopi kak tak krizni trenutek, se pogovarjata o tem?

Se. On pove, kaj ga moti, jaz kaj mene, izmenjava si misli, kaj bi kdo naredil. V karieri pridejo trenutki, ko ti ne gre, kot bi si želel, takrat ti je najtežje, a če ti to uspe prebroditi, lahko iz tega veliko potegneš, se veliko naučiš za nadaljevanje. Že v preteklosti mu kdaj ni šlo po načrtih, pa se je nato povzpel. Prej ali slej bo dosegel zares dober rezultat in bil v prihodnje bolj stanoviten. Šele tri slalome imamo za sabo, ta glavno zanj še pride. Pa tudi športna pot je dolga in se bo še veliko zgodilo.