Pripravljajo spremembe in nekatere bodo precej velike

Matjaž Šarabon prvo sezono v vlogi vodje panoge za alpsko smučanje ocenjuje pozitivno. Šef alpskih disciplin na podlagi ugotovitev iz prvega leta napoveduje spremembe. »Nekatere bodo precej velike,« pravi. Viden je izostanek strateškega dela z mladimi. To je bilo vsem opazno na Pokalu Vitranc, ko so nastopili zgolj trije domači tekmovalci.

»Če ne bi pozitivno gledal na svoje delo v smučanju, me ne bi bilo več tukaj. Govoriti o konkretnih spremembah je v tem trenutku kakšen mesec prezgodaj, se pa pripravljajo spremembe in nekatere spremembe bodo precej velike,« je v nedeljo v mešani coni v izteku proge Podkoren Šarabon napovedal pestro dogajanje po koncu tekmovalne sezone v pisarnah na sedežu Smučarske zveze Slovenije v Ljubljani.

Vodja panoge si je ogledal tradicionalni domači vrhunec zime konec tedna. Lahko je spremljal nastope najboljših tekmovalcev, ki so se na vitranški strmini na prvem elitnem tekmovanju po članskem svetovnem prvenstvu v Saalbachu merili v obeh tehničnih disciplinah, najprej v veleslalomu in nato še v slalomu.

Čast domače vrste in gostiteljev tekmovanja je reševal Žan Kranjec. Po zaslugi slovenskega asa, ki je že leta del najboljših veleslalomistov na svetu, so domačini celo pogledovali po prvih slovenskih vitranških stopničkah po 23 letih. Ljubljančanu se načrt ni izšel. Na mokrem soljenem snegu v spomladanskih razmerah, ki mu ne ustrezajo, je iztržil 16. mesto, daleč od pričakovanj. To je bil celo njegov najslabši dosežek sezone.

Žanu Kranjcu se Kranjska gora ni izšla. FOTO: Sean M. Haffey/AFP

A je bil Kranjec tudi edini slovenski finalist dvodnevnega tekmovanja v Kranjski Gori. Po tekmovalnem slovesu Štefana Hadalina popolnoma sam nosi breme rezultatskih pričakovanj v tehničnih disciplinah med moškimi. Priložnost sta dobila tudi tekmovalca iz razvojnega pogona reprezentance, Anže Gartner in Miha Oserban, ki pa kljub veliki želji nista konkurenčna in se po kakovosti še ne moreta kosati s tekmovalci, ki se redno uvrščajo v finalne vožnje med elito.

»Najprej je treba oceniti tekmo kot tako. Glede na razmere, ki so jih imeli, so organizatorji pripravili vrhunsko tekmovanje, za katerega si zaslužijo vse pohvale. Kar se tiče slovenskih nastopov na letošnjem Pokalu Vitranc, je pa tako, kot ste sami omenili, Žan Kranjec je dosegel manj, kot je pričakoval, vendar je ta njegova uvrstitev še vedno vrhunski rezultat,« je nastop glavnega slovenskega aduta ocenil vodja panoge.

»Ne smemo pozabiti, da je Kranjec že veliko let v svetovnem vrhu veleslaloma in da pridejo tudi taki tedni, ko ni v vrhunski formi. Če se to še združi s progo oziroma razmerami, ki mu ne ustrezajo najbolj, potem je to mesto realno stanje sedanjega Kranjčevega potenciala,« je dodal.

Po mnenju Šarabona sta tudi Gartner in Oserban pokazala realno stanje. »Miha Oserban je mlad tekmovalec, ki se prvič sooča s tekmovanji v svetovnem pokalu. Kljub temu da ni dosegel rezultata, lahko ocenimo njegov nastop kot dobro nabiranje izkušenj za leta, ki prihajajo. Za Anžeta Gartnerja je bil nastop v veleslalomu njegov tretji v svetovnem pokalu, a je vse tri opravil v Kranjski Gori na domači tekmi. Letos je začel sezono v ekipi za hitri disciplini. Zdaj, ko se bo bolj usmeril v tehnični disciplini, lahko še napreduje,« je Šarabon opisal trenutno stanje slovenske moške reprezentance v tehničnih disciplinah.

Tako veleslalom kot slalom sta bili nekoč paradni disciplini slovenskega alpskega smučanja. Kranjec tekmuje samo v veleslalomu, v katerem je v letošnji sezoni nanizal pet uvrstitev med najboljših deset, tudi uvrstitev na stopničke s tretjim mestom v Beaver Creeku. Vrzel je zato najbolj očitna v moškem slalomu, kjer se Slovenci že zadnji dve sezoni niso prebili v finale v elitni konkurenci ter osvojili točk.

»Gre res za neko paradoksalno situacijo. Se stalno pritožujemo, da nimamo terenov za trening, ampak terene za trening slaloma bi res še nekako spravili skupaj, medtem ko terenov za treniranje superveleslaloma in smuka pa dejansko nimamo nikjer v bližini,« se je Šarabon odzval na slalomsko vrzel, za trening katerega ni treba iti prav daleč, slalom pa je možno trenirati tudi v dvoranah.

Miha Oserban še ni nared za elito. FOTO: OKS/facebook

»Rezultate v letošnji sezoni dosegamo predvsem v veleslalomu in smuku, takšna je situacija. Pravilno ugotavljate, da stanje v slovenskem slalomu ni posledica slabega dela v letošnji sezoni, ampak enostavno umanjkanja strategije za delo z mlajšimi kategorijami v zadnjih recimo osmih ali pa 10 letih,« je dodal Šarabon.

»Prav zaradi tega stavimo zelo veliko na novo formirano C-reprezentanco, ki bo sestavljena pretežno iz mladincev in bo imela popolnoma pokrit program s strani Smučarske zveze Slovenije. Na tem bomo gradili. Seveda rezultati ne bodo prišli čez noč. Prve rezultate iz te strategije lahko pričakujemo do konca naslednjega olimpijskega obdobja, se pravi do leta 2030,« je Šarabon razkril dolgoročni cilj.

»Druga stvar, ki jo bomo naredili zato, da bi izboljšali stanje v slovenskem tekmovalnem smučanju, je pa pospešeno in, upam da, bolj učinkovito delo z mladimi tekmovalci, z otroškimi tekmovalci, kjer nameravamo skupaj z Združenjem učiteljev in trenerjev smučanja (ZUTS) Slovenije organizirati nekaj kampov skupaj z demonstratorji,« je predstavil vodja panoge.

V strokovnem vodstvu alpskih disciplin zasledujejo dva cilja. »Prvi cilj je povečati smučarsko znanje otrok. Preden bi začeli trenirati smučanje, se morajo otroci veliko bolje naučiti smučati. Drugi cilj pa je, da spodbudimo klubske trenerje, da bodo dajali učenju smučanja prednost pred treniranjem smučanja, predvsem v kategorijah pod 10 in pod 12 let.«

»Sem že nekaj desetletij v smučanju na zelo različnih položajih in v smučanje sem se vrnil ravno zaradi tega, ker mislim, da se iz tekmovalnega smučanja v Sloveniji da narediti nekaj več, kot pa se je naredilo v zadnjih desetih letih,« ostaja optimističen Šarabon, ki se strinja, da Slovenci še vedno radi rekreativno smučajo, je pa zaznati upad zanimanja za tekmovalno smučanje.

Med šolskimi počitnicami so bila smučišča v Italiji, Avstriji in še kje drugje polna slovenskih družin. Po nekaterih podatkih je v Sloveniji vsaj 120.000 rekreativnih smučarjev.

»Dejstvo je, da v Sloveniji smučanje ne zamira. Se je pa smučanje v zadnjih desetih oziroma 15 letih kar dramatično spremenilo. Ne le pomanjkanje snega ali pa slabši pogoji za smučanje, dodaten izziv predstavlja tudi konkurenca drugih dejavnosti, ne samo športnih, ampak tudi kulturnih, izobraževalnih,« je še povedal Šarabon. Svojo vlogo pa imajo tudi starši.

»Starši za svoje otroke želijo, da so najbolj uspešni v šoli, da končajo maturo z odliko, da se potem lahko vpišejo na želeno srednjo šolo oziroma na najprestižnejše univerze, da bodo potem njihovi otroci dobili najboljše ali pa najbolje plačane službe,« je sprva dejal Šarabon.

»Časa za smučanje v očeh staršev zato enostavno zmanjkuje. In tudi zaradi tega se pojavlja pomanjkanje otrok v tekmovalnih programih. Rekreativni programi pa so sigurno uspešni. Glede na to da so v tujini, v Avstriji, v Italiji, pa mogoče še kje drugje, bolje znali definirati produkt, ki ga prodajajo smučarjem, tudi slovenskim, več Slovencev smuča v tujini kot pa doma,« je še sklenil Šarabon.