Nole bo želel pokvariti veselico azzurrov

V Melbournu ni uspelo Daniilu Medvedjevu, v Parizu ni Stefanosu Cicipasu, v Wimbledonu bo skušal Novaku Đokoviću načrte prekrižati Matteo Berrettini. Po zmagi proti Hubertu Hurkaczu je postal prvi Italijan v finalu na sveti londonski travi. V nedeljo ob 15. uri se bo pomeril proti številki 1 iz Srbije, ki je v drugem polfinalu ugnal Denisa Shapovalova.



V pičlih 58 minutah je Italijan že vodil z 2:0 v nizih. Kdor je po 3:6 v prvem mislil, da Poljak ne more igrati slabše, se je uštel. Bil je neprepoznaven in si v 23 minutah zavezal kravato. Ni bil podoben 18. igralcu na svetu (po novem bo 11.), še manj igralcu, ki je izločil drugega nosilca Medvedjeva in v treh nizih osemkratnega wimbledonskega šampiona Rogerja Federerja.



Štiriindvajsetletnik iz Vroclava je potreboval klik. Na tribuni je bil tudi nekdanji poljski nogometni zvezdnik in predsednik poljske nogometne zveze Zbigniew Boniek, ki je imel mešane občutke. Na eni strani je stiskal pesti za rojaka Hurkacza, na drugi je privoščil uspeh svaku, Vincenzu Santopadreju, ki je že več kot deset let trener Berrettinija.



Navijači na osrednjem igrišču, ki so bili sprva bolj naklonjeni Berrettiniju, so začeli glasno spodbujati Hurkacza. Želeli so dobiti več tenisa za drage vstopnice. Hurkacz je bil v tretjem nizu konkurenčen, vendar ne dovolj dober, da bi vzel servis Berrettiniju. Je pa izsilil podaljšano igro, v kateri se je vendarle zgodil omenjeni preblisk. Zaigral je kot prerojen in dobil še četrti tie-break v Wimbledonu. Tretji niz je trajal le minuto manj kot uvodna, 57. minut.



Na krilih na novo pridobljenih navijačev pa ni dolgo letel, takoj je izgubil igro na svoj servis in ni več prišel nazaj. Sedmi nosilec, ki je v tretjem kolu izločil Aljaža Bedeneta, se je po dveh urah in 36 minutah prebil v prvi finale na turnirjih za grand slam. Pred tem je bil največji uspeh 25-letnika polfinale na OP ZDA leta 2019.



Je tudi prvi Italijan v finalu naprestižnejšega turnirja in je oplemenitil uspeh italijanskih nogometašev, ki se bodo malo kasneje kot on nedaleč stran merili za naslov evropskih prvakov. »Nimam besed, nekaj ur bo moralo preteči, da bom spoznal, kaj mi je uspelo. Ganjen sem, tukaj je vsa moja družina in vsa ekipa. Niti kot otrok nisem sanjal o tem, to je bilo preveč. Tako sem vesel,« so čustva premagala Rimljana, ki niti za hip ni pomislil, da mu ne bo uspelo.



»Po izgubljenem tretjem nizu sem si rekel, da sem boljši in da moram zmagati. Spomnim se, kako sem pred dvema letoma prvič stopil na to igrišče. Proti Federerju sem izgubil, ampak tudi to je bila šola. Ponosen sem, da bom italijansko zastavo prinesel v nedeljo. Danes je najlepši dan, morda bo takrat še lepši,« je dodal Rimljan.



Težko se mu bodo uresničile želje. Na drugi strani bo stal najboljši igralec na svetu Đoković, ki lovi koledarski grand slam, potem ko je v treh težkih nizih premagal Shapovalova. »Rezultat ne pove vsega, to je bil težek dvoboj. Denisa čaka še veliko dobrega,« je dejal Nole.


 

Jutri ženski finale

Jutri bodo oči uprte v finale pri dekletih, prva nosilka Ashleigh Barty se bo ob 15. uri pomerila s Karolino Pliškovo. Avstralka je edini turnir za grand slam osvojila pred dvema letoma v Parizu, Čehinja še nima največje lovorike, leta 2016 je izgubila finale v New Yorku, je bila pa že vsaj polfinalistka na vseh turnirjih velike četverice.