V bitki na okopih uspavani Slovenci s praznimi naboji

Še en rod celjskih rokometašev je podlegel lastnim omejitvam in prejel zagrebško zaušnico v ligi prvakov. Ta ni bila tako boleča kot v prejšnjih dveh poskusih, ko sta bila poraza usodna v boju za osmino finala. Že v nedeljo bo revanša v celjskem Zlatorogu, trener Tomaž Ocvirk je prepričan, da imajo Slovenci več rezerv od Hrvatov.

Zagreb že dolgo ni imel tako neizkušene ekipe in je bil zrel za prvi domači poraz proti večnim tekmecem iz Celja, a ti niso bili zreli za zgodovinski podvig. Znane hrvaške igrice z nepotrebnim zavlačevanjem na meji ter policijskim spremstvom na vsakem koraku, tudi iz hotela, le lučaj oddaljenega od Arene, so vzeli kot tradicionalno folkloro. Vzdušje v dvorani je bilo komorno, saj so »purgerji« dali prednost martinovanju.

Medel začetek

Toda 200 navijačev iz Slovenije se je v uvodnih minutah spraševalo, ali niso z vsemi žavbami namazani južni sosedje njihovim ljubljencem nekje podtaknili uspavalo. Pivovarji so delovali brezkrvno, Ocvirk je že po 11 minutah pri izidu 2:6 zahteval minuto odmora. Na razne načine je skušal zbuditi fante in pravilno potezo povlekel, ko je anemičnega Jako Malusa zamenjal s prodornim Rokom Ovničkom, v vratih je bil dober Klemen Ferlin in zadetek Williama Accambraya za 9:11 je vlival upanje na zasuk.

Ni ga bilo. Domači kapetan Zlatko Horvat je zadel za 17:12 in 18:13, ko se je 17 minut pred koncem zdela neprivlačna tekma odločena, pa so Celjani le pokazali zobe, v vratih je uspavanega Ferlina zamenjal Aljaž Panjtar, dvignil se je Draško Nenadić in zabil štiri gole, David Razgor je znižal na 17:19 in Kristjan Horžen na 19:20.



Nazadnje je bila razlika minimalna po zadetku Branka Vujovića za 21:22 pet minut pred koncem, toda tedaj že močno utrujeni Črnogorec, edini desni zunanji igralec, je zakrivil tudi usodno napako, ko je podal v avt, sledila je še smola Accambraya, ki ni imel dobrega dne in je zadel le vratnico, Hrvati so se veselili prve domače zmage v sezoni, Celjani pa se morali sprijazniti s še eno ničlo na gostovanjih.
 

Za spremembo brez vroče krvi

Zmaga Zagreba v »rovovski« bitki, kot je derbi opisal domači trener Lino Červar, je bila zaslužena, tekmo je odločila obramba, v kateri je bil Zagreb bolj odločen. Celjanom ni uspelo izkoristiti utrujenosti tekmecev, ki so v zadnjih 10 minutah komaj lovili sapo, a znali spretno krasti čas.



»EHF tekma tedna« ni upravičila pričakovanj. Če sta se prejšnji v Zagrebu končali z veliko vroče krvi, pa je bilo tokrat vse mirno. Prekaljeni Červar, mojster dekadentnega »slow-motion« rokometa, se je naslajal nad zmago, v šahovski partiji je imel vselej potezo prednosti pred Ocvirkom in mu je pokroviteljsko delil komplimente za dober odpor.

»Čvari« si je obetal več, celo prekinitev celjskega črnega niza v Zagrebu, a bil sokrivec za 10. zaporedni poraz. Njegovi fantje so padli brez izstreljenega naboja in zgodaj iz rova pomolili belo zastavo. Poraz za dva gola je bil glede na prikazano še precej spodoben ...
 

Realizacija le 51-odstotna

»Kot da ne bi zares verjeli, da lahko zmagamo tukaj v Zagrebu. Motivacija v garderobi je bila dobra, toda v napadu nismo našli rešitev za agresivno obrambo. Preveč smo bili statični. Z raznimi rotacijami nam je uspelo vzpostaviti ravnotežje, težava pa je bila v realizaciji, ki je bila v prvem polčasu manj kot 50-odsotna (43 %, ob koncu 51 %; op. p.). V nadaljevanju smo se vrnili po minus pet, a v ključnih trenutkih so se spet ponovile napake. Malo je zmanjkalo, prepričan pa sem, da ima Celje veliko več rezerv od Zagreba, zato verjamem, da bo v nedeljo razplet obraten,« ostaja optimističen Ocvirk.



Ovniček je bil eden redkih s presežno vrednostjo pri gostih. »Napak je bilo preveč, v Celju jih moramo zmanjšati. Zagreb nas je malce presenetil z globoko obrambo, toda tudi to smo rešili, prišli zraven, žal nam je zmanjkalo tudi športne sreče,« je dejal Velenjčan.

Poraz je bolj pekel otroka celjske rokometne šole Tilna Kodrina: »Zagreb je bil ranljiv, žal mi je za to zamujeno priložnostjo. A roko na srce, tudi mi nismo bili pravi, kaj je bil vzrok, ne vem. Enostavno nismo razvili svoje igre, roke niso bile prave. Škoda, na srečo je v nedeljo še ena zgodba in vse lahko popravimo.«