Kapitan Čvari le dočakal svojo ledeno prho

Skozi nevarne ožine in mimo mnogih čeri je barka rokometašev Celja Pivovarne Laško le priplula v varen pristan ter po zmagi proti Ribnici dve tekmi pred koncem osvojila 23. naslov državnih prvakov, šestega zapored. Olajšanje po burni sezoni je bilo precejšnje, trener Tomaž Ocvirk je končno dočakal prvo soočenje s hladno penino.

Slab štart v sezono z izgubo superpokala proti Krki in porazom v Ribnici je stal službo Branka Tamšeta, ki je pred tem osvojil 14 zaporednih lovorik. Ocvirka, dolgoletnega trenerja mladincev in pri članih zadolženega za telesno pripravo, so pahnili v sila zahteven izziv. Začel je sanjsko, z zmago proti Flensburgu. Zlatorog je spet postal trdnjava.



A evropska pot je terjala svoj davek, Celjani so začeli popuščati na domači sceni, že v rednem delu izgubili tudi proti Trimu in Jeruzalemu, v končnici oddali točki v Ribnici in Mariboru, vmes izgubili pokal Slovenije ter končali petinpolletno prevlado nad Gorenjem.

Ocvirku je vsako razočaranje padlo na dušo, še najbolj potrt je bil po porazu v polfinalu pokala RZS v Novem mestu, ko se je soočil tudi z jeznimi navijači. Zato mu je po osvojitvi lige NLB močno odleglo. Tako močno, da se še veseliti ni mogel tako prešerno, kot bi si zaslužil ...
 

Prvak že kot igralec

»Nič posebnega, po tekmi smo nazdravili, igralci so seveda ostali dlje, mi starejši pa smo hitro pobegnili domov,« ponočevanje ni po okusu 45-letnega Čvarija, za katerim je osem burnih mesecev. To sicer ni njegova prva zvezdica ...

»Spomnili so me, da sem bil v Celju prvak tudi kot igralec, to je bilo v času Toneta Tislja v prvih letih samostojne Slovenije, ko sem imel kar pomembno vlogo v ekipi,« je povedal Ocvirk, ki potem pod Josipom Šojatom ni več dobil priložnosti. Raje gleda naprej, če v tej sezoni ni več znal zaigrati na prave strune pri vseh rokometaših, ki zapuščajo ekipo, bo v naslednji začel iz ničle, z ekipo, ki jo je pomagal sestaviti, in obogaten z neprecenljivimi izkušnjami.



»Veliko sem se naučil, dobre stvari bom skušal zadržati, slabe popraviti. Ekipa bo skoraj nova, ne bo lahko, ogromno bo dela,« se svežega štarta z moštvom, ki naj bi bilo značajsko močnejše, veseli Ocvirk, pred katerim sta še dve tekmi, v soboto pri Loki in potem na zadnji majski dan proti Gorenju, ko bo želel sprati novomeški madež in se še enkrat poveseliti z navijači, potem pa ... »Počitnice, morje. Komaj čakam. Ampak ne bo trajalo dolgo, moramo začeti zgodaj,« iz kože deloholika ne more Ocvirk.
 

Bič v druge roke

Doslej je bil tisti, ki se je igralcem prikazoval v nočnih morah kot glavni med bazičnimi pripravami v vročih poletnih mesecih. To naj bi se spremenilo, »bič« naj bi še v druge roke. »Iščemo okrepitve v strokovnem štabu, nekoga, ki bo pomagal pri kondicijski pripravi in tudi individualnem delu z mladimi,« pojasni Ocvirk, ki si obeta dobro sodelovanje z Lukom Žvižejem.



»Lukova vloga še ni čisto dorečena, a njegove izkušnje, znanje in odnos nam bodo prišli zelo prav,« si plodno sodelovanje z legendo kluba obeta Ocvirk, ki ga je ob praznovanju naslova presenetil Jaka Malus in ga zalil z zlato penino iz velike steklenice.

»Vedel sem, da se nekaj pripravlja. V prejšnjih letih sem videl, kako so Tamšeta zalivali s pivom, šampanjcem, ledom. Upal sem, da se bom jaz temu izognil, zato sem opazoval fante. Ampak Jaka se mi je nekako prikradel od zadaj, rešitve ni bilo,« je občutke podoživel Čvari, ki mu ni bilo mar za frizuro ... »Bil je šok, ker je bila steklenica zares močno ohlajena, potem pa se nisem mogel znebiti vonja po alkoholu. No, saj je bilo vredno.«