V zgodovino kapetanova zlata kopačka in selektorjev telovnik

Moskva – Pa vendarle (še) ne prihaja domov. Anglija je še enkrat več pokleknila pod težo pričakovanj. Vse je imela v svojih rokah, vendar ni imela neuklonljivega hajduškega duha. Kljub temu so na Otoku ponosni na mlado ekipo Garetha Southgata. Anglija spet nekaj pomeni v svetovnem nogometu, ta rod je šele začel svojo pot na vrh.

Glede na to, da je imela Anglija za Nigerijo drugo najmlajšo reprezentanco na mundialu, je uvrstitev v polfinale velik dosežek, ki daje slutiti, da bo tudi v prihodnjih letih imela pomembno vlogo na nogometnem odru. Tudi mlajše selekcije že nekaj let krojijo vrh, prihodnost je svetla. Vseeno je žalovanje za zamujeno priložnostjo razumljivo.



Angleži bi lahko že v prvem polčasu praktično odločili zmagovalca, vendar niso izkoristili šoka, v katerem so se znašli Hrvati. Kolumnist Telegrapha Jamie Carragher je prepričan, da je bil ključni trenutek že v 30. minuti, ko kapetan Harry Kane ni zadel iz neposredne bližine. Najprej mu je Daniel Subašić strel ubranil, iz odbitka pa je nastreljal zgolj vratnico. Če bi bilo 2:0 ...
 

Prezgodnji zadetek

Zadetek Kierana Trippierja se je zgodil prezgodaj, glave niso zdržale, Angleži so v drugem polčasu podzavestno začeli braniti prednost, namesto da bi nadaljevali s svojo igro. Ne bodo ponovili uspeha iz leta 1966, morda pa bodo presegli dosežek iz leta 1990, ko je bila Anglija v Italiji četrta, če bo v jutrišnji tolažilni tekmi premagala Belgijo. Tekme za tretje mesto so nujno zlo, toda v angleškem primeru to ne drži povsem. Še ena tekma na nož proti vrhunski reprezentanci bo mladi ekipi dala še eno pomembno izkušnjo več, ki jo bo lahko unovčila kasneje, najprej že na EP 2020.

Kane bo bržčas osvojil zlato kopačko za najboljšega strelca SP, toda na tekmo s Hrvaško ne bo imel lepih spominov, v sodnikovem podaljšku rednega dela tekme je imel še eno lepo priložnost, a je slabo zadel žogo z glavo. »Lepo je bilo priti tako daleč, toda želeli smo še več. Hoteli smo naslov prvaka. Boli. Težko kaj drugega rečem, zelo boli,« razočaranja ni skrival 24-letni Kane, najmlajši angleški kapetan.

Anglija je drugič izgubila v polfinalu, v Torinu je pred 28 leti klonila po 11-metrovkah z Nemčijo, tudi takrat je presegla pričakovanja in osvojila srca rojakov, tudi takrat je bil prvi mož napadalec Tottenhama: Gary Lineker je v sredo zvečer spremljal svoje naslednike s tribune štadiona Lužniki in podoživel travmo.
 

Plačali davek neizkušenosti

»Nekaj nam je zmanjkalo, bile so stvari, ki bi lahko bile boljše,« je dejal njegov naslednik Kane, ponosen, ker je Anglija povrnila dobršen del izgubljenega ponosa: »To je najbolj pomembno.« Southgate je stopil v bran svoji desni roki: »Briljantno je vodil moštvo. Več od njega ne bi mogel pričakovati,« je dejal Southgate, ki je s svojim slogom vodenja in oblačenja (njegov telovnik bo ostal eden od zaščitnih znakov SP) očaral narod.



To je bilo zanj prvo veliko tekmovanje, preden je prevzel reprezentanco v razsulu, je v njegovem trenerskem cv-ju pisalo le, da ga je sredi sezone odpustil Middlesbrough. Toda bivši šef mladinske vrste je pokazal, da je iz pravega testa. »Škoda, da si v prvem polčasu nismo ustvarili večje prednosti. V tekmah na izpadanje gre za malenkosti, izkoristiti moraš svoj trenutek. Ni nam uspelo, ampak iz poraza se bomo nekaj naučili. Fantom ne morem ničesar očitati. Zdaj so povsem na tleh, tega ne morem spremeniti, vem pa, da bo ta mlada ekipa naredila še velike stvari,« je optimističen Southgate.
 

Še tekma za bron

»Igralci so ostali brez energije, ampak to je tudi zavoljo njihove mladosti. Še vedno psihično zorijo, potrebujejo še veliko težkih tekem, preden bodo postali serijski zmagovalci. Te izkušnje morajo izkoristiti, prepričan sem, da jih bodo ti zadnji tedni naredili močnejše,« je prepričan 47-letni selektor, pred katerim je v Rusiji še ena težka naloga: »V 24 se moramo telesno in duševno pripraviti na tekmo z Belgijo. Če sem pošten, se je nihče zares ne veseli. Toda prvenstvo želimo končati z dobrimi občutki.«