Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nogomet

Roma in Liverpool lahko igrata v finalu lige prvakov

Na vrsti odločilni tedni te sezone v ligi prvakov. Real in Bayern v zadnjem desetletju na vrhu, Roma in Liverpool na dnu.
Romin trener Eusebio di Francesco: »Po veliki zmagi nad Barcelono so fantje spoznali, da lahko premagajo vsakogar.«
Romin trener Eusebio di Francesco: »Po veliki zmagi nad Barcelono so fantje spoznali, da lahko premagajo vsakogar.«
Jernej Suhadolnik
23. 4. 2018 | 15:00
24. 4. 2018 | 13:20
6:12
Žreb je nepravičen, so trdili nekateri, potem ko je ples kroglic poslal v polfinalni spopad najtrofejnejši španski in nemški klub, za drug par pa določil nižje rangirana Romo in Liverpool. Toda, pozor, bi bilo kaj drugače, če bi se v drugem polfinalnem paru pomerila Barcelona in Manchester City, ki sta ju na prejšnji stopnici zmlela prav Roma in L'pool? Finale lige prvakov bo spektakularen ne glede na razplet zadnjega dejanja pred Kijevom.

Statistični pregled zadnjih desetih sezon razkriva premoč treh klubov na polfinalni ravni lige prvakov (glej tabelo). Real Madrid je igral v polfinalu kar osemkrat, Bayern sedemkrat in Barcelona šestkrat. Po tri nastope v polfinalu sta zabeležila Atletico in Chelsea, po dva Juventus in Manchester United, po enkrat so zaznamovali kvartet najboljših Manchester City, Monaco, Schalke, Inter, Arsenal, Borussia Dortmund in Lyon. Letos sta se jim pridružila povratnika med najboljše Roma in Liverpool, ki bosta v medsebojnem dvoboju odločila o eni vstopnici za finale, za drugo se bosta potegovala Real in Bayern, statistično najbolj stanovitna kluba med evropsko nogometno elito v zadnjih desetih letih.
 

Tudi Nottingham Forest


Finalni spopad v ukrajinski metropoli ne bo zaradi Rome ali Liverpoola nič manj spektakularen, kot bi bil, če bi na zadnjo majsko soboto plesala v Kijevu – z Madridčani ali Bavarci – bodisi ManCity bodisi Barça. Ne nazadnje je nogometna družina že spremljala več na videz neprivlačnih dvobojev, ki so pozneje postali epski ali so na drugačen način pisali zgodovino lige prvakov (od leta 1993) in predhodnega pokala državnih prvakov (1955–1993). Le komu je bilo, denimo, mar za merjenje moči med Feyenoordom in Celticom na milanskem San Siru ('70), če odštejemo armadi klubov iz Rotterdama in Glasgowa? Podobno je bilo v naslednji sezoni, ko sta se merila na Wembleyju Ajax in Panathinaikos, ko je sloviti klub iz Amsterdama šele začel triletno dobo svojih podvigov.

Iz današnje perspektive je bil še manj ugleden spopad na olimpijskem stadionu v Münchnu iz leta 1979, ko sta se srečala današnji angleški drugoligaš Nottingham Forest in švedski Malmö. In tudi finale med Crveno zvezdo in Marseillem v Bariju '91 gotovo ni požel pozornosti po zahodni Evropi. Zadnji »neprivlačni« finale smo doživeli leta 2004, ko je v Gelsenkirchnu opozoril nase Jose Mourinho, trener evropskega prvaka Porta, ki je bil boljši od Monaca.

Gotovo drži, da pred začetkom sezone najbrž nihče ni pričakoval v finalu Rome ali Liverpoola, zgodilo pa se bo prav to. Prav v nobeni od zadnjih desetih sezon se nista merila v polfinalnem paru dva »avtsajderja«, čeprav omenjenima kluboma ni mogoče prilepiti tovrstne oznake. Toda prednost pred njima je imela najmanj šesterica, denimo Barcelona, Atletico, Manchester City, Chelsea, PSG in Juventus, a zmagovalcev ne določajo stavnice, temveč trenutna kakovost, boljša forma, dnevni navdih in pogosto sreča. Kdor meni, da sta Real Madrid in Bayern zasluženo v polfinalu, Roma in Liverpool pa ne, živi – po mnenju iz taborov drugih – v hudi zmoti.
 

Prelomna zmaga nad Barço, Liverpool kakor riba v vodi


»Ste si ogledali našo zadnjo zmago v italijanskem prvenstvu? Resnično sem vesel zaradi načina, na kakršnega so se fantje odzvali na neugodno generalko za ligo prvakov. Igrali smo proti klubu, čigar zadnja linija je čvrsta kot kamen in vsak doseženi gol posebej je izžareval motiv fantov. Vsi želijo igrati proti Liverpoolu, ker so polni samozavesti po zadnjih zmagah. Po veliki zmagi nad Barcelono so spoznali, da lahko premagajo vsakogar, če se držijo navodil in na igrišču garajo drug za drugega. Če se držimo taktičnega načrta, za nas ni nepremagljivih. Seveda se zavedamo kakovosti Liverpoola, zato vemo, kaj nas čaka na stadionu Anfield,« je po zmagi v Spalu žarel od zadovoljstva Romin trener Eusebio di Francesco. Njegov kolega na klopi Liverpoola je na gostovanju v West Bromwichu zapravil zmago proti WBA, po tekmi pa je deloval tako razrvano, da je presenetil tudi vsega vajene angleške novinarje. Ti so nad ostrimi kritikami Kloppa na račun domnevno »nevarnega igrišča za igro in strahovito slabega sodnika« zapisali več kolumn kot poročil o tekmi. Enotno so bili začudeni, da Klopp ni znal ohraniti zbranosti pred najbrž kritičnim tednom za uspeh svojega kluba v Evropi in premier league. Toda nemški trener, ki v dvoboju z Romo ne sprejema vloge favorita, je dejal: »Liverpool se v evropskih tekmovanjih počuti kakor riba v vodi, zato optimistično pričakujemo polfinale lige prvakov.«
 

Real in Bayern rada streljata


Kakorkoli, če bi ocenjevali dosedanji učinek s pomočjo statistične posesti žoge, bi res lahko govorili o enem »neprivlačnem paru«. Najvišji odstotek posesti žoge med vsemi klubi v najmočnejših petih prvenstvih krasi PSG, sledijo Manchester City, Real Madrid, Napoli in Bayern. Liverpool (18.) in Roma (19.) kotirata v ozadju med najboljšimi klubi. Statistiko je možno prikazati tudi drugače. Če bi sodili zgolj po strelih na vrata, spadata med najboljše tudi Roma (5.) in Liverpool (7.). Na vrhu te statistične kategorije sta – seveda – Real in Bayern. Navijači zahtevajo napadalno igro in gole, zato sta priljubljena kluba iz Rima in Liverpoola, ki premoreta številni navijaški skupnosti tudi pri nas, gotovo dobrodošlo razširila vrh lige prvakov in bi lahko igrala tudi v finalu.
 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine