Vrhunski slovenski rokoborec prostega sloga
Dave Habat, ki že od rojstva živi v ZDA, se je ustavil na zadnji stopnici pred poletnimi olimpijskimi igrami v Tokiu. Na kvalifikacijskem turnirju v Sofiji je po dveh zmagah in enem porazu v kategoriji do 65 kilogramov obstal v polfinalu, za izpolnitev mednarodne norme za nastop na največji športni prireditvi na Japonskem pa bi se moral prebiti v zaključni dvoboj.
Habat je tekmovanje v glavnem mestu Bolgarije začel odlično. Potem ko je bil v uvodnem krogu prost, je v osmini finala s 7:5 premagal Moldavca
Nicolaija Grahmeza. V četrtfinalu je nato z 10:0 odpravil Francoza
Ilmana Mukhtarova (10:0), v polfinalu pa je moral po hudem boju s 7:9 priznati premoč Grku
Georgiosu Pilidisu (7:9). Od tako želene olimpijske vozovnice ga je ločila le ena zmaga.
Po porazu 29-letni borec iz Clevelanda ni skrival velikega razočaranja, tako da je brez boja predal dvoboj za tretje mesto s Kolumbijcem
Uberjem Cuerom. Enako je – mimogrede – storil tudi Pilidis v finalu proti Poljaku
Magomedmuradu Gadzhievu. »Izgubil sem v polfinalu. Če bi zmagal, bi bil olimpijec. To me bo bolelo zelo dolgo. S tem porazom končujem tudi svojo športno pot, to je bil moj zadnji dvoboj v karieri. Komaj čakam, da se vrnem domov in objamem svojo družino,« je sporočil Habat, ki se je pred štirimi leti v zgodovino vpisal kot prvi slovenski rokoborec z žlahtno kovino na velikem tekmovanju, potem ko je na evropskem prvenstvu v Novem Sadu zablestel z bronasto kolajno.
Stari starši prihajajo iz Ljubljane in Trzina
»Moji starši so luč sveta ugledali v ZDA – oba kot Slovenca. Očetu, ki je na žalost že umrl, je bilo ime Denis Habat, mati je Carmen (z dekliškim priimkom Črepinšek),« je v angleščini, slovenščine namreč (še) ne obvlada tako dobro, kot bi si želel, nam je po podvigu leta 2017 na evropskem prvenstvu v Novem Sadu zaupal Dave Habat, čigar stari starši prihajajo iz Ljubljane in Trzina. Čeprav bi se lahko prebil tudi v ameriško reprezentanco, se je v zadnjem letniku srednje šole odločil, da se bo na velikih tekmovanjih boril pod slovensko zastavo. »Želel sem si osrečiti starše, ki so mi že kot otroku uredili slovensko državljanstvo, želel sem si, da bi bila ponosna name,« je razkril enega glavnih razlogov, zakaj je sklenil zastopati naše barve.
Komentarji