V naslednjih mesecih odločitev o razvoju ljubljanskega maratona

25. Ljubljanski maraton so pripravili po letu dni premora zaradi epidemije covida-19. Dolgo tudi letos ni bilo jasno, ali prireditev sploh bo, na koncu je na njej sodelovalo 4414 tekačev na 10, 21 in 42 km.

»Uspelo nam je izpeljati prireditev tako, kot smo načrtovali. Enoletni premor na nas, organizatorje, ni vplival, bolj je verjetno na tekače, na njihovo pripravljenost. Posebej na 42 km ne moreš teči vsak dan in se moraš daljši čas pripravljati,« je menila Barbara Železnik.

Ko tečejo maratonci, tudi ograje združujejo

Pred dvema letoma je rekordni čas na 42 km v ženski konkurenci dosegla Kenijka Bornes Chepkirui Kitur, ki je tekla 2:21:26, hitreje torej od zmagovalca v letošnji moški konkurenci Kenijca Ernesta Kibeta Tarusa (2:22:39).

»Glede na to, da letos ni bilo elitnih tekačev, je dosežen čas dober. Letos se za izbor iz kroga najboljših na svetu nismo odločili, ker se pogodbe sklepajo v začetku leta. Mi tedaj še nismo vedeli, ali bomo oktobra lahko sploh izvedli prireditev. Avgusta, ko so bile tudi prijave maloštevilne, smo se odločili, da tekačev letos ne bomo vabili. Načeloma ostaja želja, da bo drugo leto drugače. Bomo pa videli, kakšne bodo zdravstvene razmere. Upamo, da se bomo vrnili na stara pota,« si je zaželela Železnikova.

Nekaj so predvidevanja, drugo pa je plačevanje računov

Po prvih ocenah bo organizacija maratona stala precej manj, kot v prejšnjih najbolj prestižnih izvedbah. Za 24. maraton konec oktobra 2019 je bil proračun okrog 1,4 milijona evrov. Leto prej, 2018, je presegel 1,6 milijona, tudi zaradi velikih dodatnih stroškov za rekordne dosežke. Etiopijec Sisay Lemma Kasaye je izjemen rekord (2:04:58), ki je ljubljanski maraton po izidih dvignil v sam svetovni vrh, dobil 90.000 evrov ob vseh bonusih.

»Financ za letos še nismo zaokrožili. Nekaj so namreč predvidevanja, drugo pa plačevanje računov, ko ti pridejo. Vse smo letos prilagodili številu prijavljenih tekačev, naročali smo kos na posameznika. Vse smo prilagodili prijavam. Glavni sponzorji so nam stali ob strani tudi letos, pri drugih pa je bilo vsega manj. Tako lahko povem, da je bilo denimo sadja dve tretjini manj, podobno je tudi na drugih področjih,« je navedla Železnikova.

Do vključno leta 2015 se je število udeležencev ljubljanskega maratona iz leta v leto povečevalo v vseh kategorijah, predlani pa je bila z 20.587 najnižja po letu 2014, ko je bila prvič presežena številka 20.000. Leta 2015 je bilo v dveh dnevih, skupaj s sobotnimi teki otrok in mladine, rekordnih 24.372 udeležencev. Letos so zaradi omejitev opravili le nedeljska tekmovanja. Tudi o padanju udeležbe bodo v naslednjem obdobju govorili organizatorji.

Stopila v velike čevlje

Kljub omejitvam in temu, da ni bilo elitnih tekačev, pa je maraton za letos ohranil prestižni najvišji zlati znak Svetovne atletike. Kako bo naprej, bo odvisno od strategije za naslednje obdobje.

»Strategijo pripravljamo še vse letošnje leto. Zaradi priprav na maraton je delo malo zastalo, sedaj pa jo bomo skušali čim prej spraviti na svetlo. Rekreacijski del maratona mi je osebno všeč, želja mestne občine Ljubljana pa je, da bi imeli tudi čim boljši dosežen čas,« je dodala Železnikova.

Po četrt stoletja je na čelu operativnega vodenja nasledila Gojka Zalokarja, enega izmed »očetov« maratona. Ta je vodil Timinig Ljubljana, soorganizatorja maratona, in je letos odšel v pokoj. Železnikova je tudi v Timingu prevzela vodenje, sicer pa je že več kot dve desetletji vpeta v organizacijo maratona v slovenski prestolnici.