Španska zvezdnika na prvi skupni štart z operacijskih miz

Napovedati začetek motociklističnega svetovnega prvenstva dva tedna pred prvim štartom v Katarju, ne da bi že v uvodnem stavku izpostavili Marca Marqueza, je podobno, kot da bi na pikniku pripravili raženj, a pozabili mesne dobrote doma. Španec je pri 26 letih postal že kar sopomenka za uspehe v razredu motogp s petimi šampionskimi zmagoslavji v zadnjih šestih sezonah, potem ko je dvakrat zapored odnesel naslov izpred nosa Andrei Doviziosu, pa pričakuje novo sezono v še zanimivejših okoliščinah. Pri Hondi se mu je namreč pridružil dolgoletni ogorčeni tekmec Jorge Lorenzo, ki je v moštvu zamenjal upokojenega Danija Pedroso.

Španska asa sta v zadnjih devetih sezonah skupaj osvojila vse šampionske lovorike v kraljevskem razredu razen leta 2011, ko se je mednju vrinil Casey Stoner. Imata pa še eno, manj prijetno skupno točko. Oba pričakujeta začetek osemmesečnega maratona z 19 dirkami v vlogi rekonvalescentov. Lorenzo si je lani zlomil kost v stopalu v prvem krogu VN Aragonije in zaradi izpuščenih dirk pristal na končnem devetem mestu, čeprav je s tremi zmagami v sezoni zaostal le za Doviziosom (4) in Marquezom (9). Januarja letos pa si je polomil zapestje, ko se je v Veroni preizkusil v spidveju, in moral na novo operacijo. Marquezu so decembra s kirurškim posegom okrepili levo ramo, da bi prekinili dolgi niz izpahov.

»Ne morem razumeti, kako je lahko zmagoval s takšno ramo,« se je takrat čudil tudi izkušeni dr. Xavier Mir, ki ga je operiral. A čeprav je okrevanje vzelo veliko časa asu iz katalonske Cervere in je še vedno daleč od prave pripravljenosti, je še vedno strah in trepet za tekmece. V anketi italijanske Gazzette dello Sport med 22 dirkači motogp se glavni kandidati za naslov sicer niso želeli izreči (sodelovanje so, tudi iz strateških razlogov, zavrnili Marquez, Dovizioso, Lorenzo, Maverick Viñales in Valentino Rossi), velika večina pa je znova namenila vlogo favorita Marquezu. Na drugem mestu je še enkrat Dovizioso, a podprli so ga le štirje Ducatijevi dirkači, Rossi je prejel dva glasova, enega pa Viñales. Za možno presenečenje sezone so predvideli Danila Petruccija, ki je po prestopu iz moštva Alma Pramac ostal pri Ducatijevem motorju, a prešel k tovarniški posadki ob bok Doviziosu in si obeta vzpon z lanskega osmega mesta ob eni sami uvrstitvi na zmagovalni oder. Njegovo mesto pri Almi Pramacu je prevzel lanski prvak v razredu moto2, Italijan Francesco Bagnaia, ki so ga izkušenejši dirkači večinoma napovedali kot verjetnega novinca leta v motogp.


 

Pravi začetek šele v ZDA?

Lorenzo odkrito priznava, da bo po dveh operacijah v petih mesecih potreboval precej časa za vrnitev v pravo formo in da se niti sam ne vidi med kandidati za osvojitev naslova prvaka, saj mu bo verjetno zmanjkalo časa za privajanje na novo hondo. Zato pa zdravstvene težave zlepa ne bodo ustavile Marqueza, čeprav je na uradnih treningih v Maleziji in Katarju capljal za tekmeci. A če je pred tremi tedni v Sepangu predčasno končal vse tri preizkuse zaradi bolečine, se je minuli konec tedna v Losailu počutil precej udobneje za krmilom.

»Še vedno nisem med najhitrejšimi, a sem zelo zadovoljen z napredkom. V primerjavi z Malezijo sem naredil velik korak naprej, imam pa še dva tedna do začetka SP. Še vedno občasno čutim bolečino, ki bo na pravih, dolgih dirkah morda še bolj izrazita, a zdaj lahko vsaj vozim motor v svojem značilnem slogu. Drugi dirkači zato ne bodo imeli prednosti zaradi mojih telesnih omejitev. Spremeniti moramo tudi nekaj tehničnih nastavitev, a upoštevati moramo, da naše honde nikoli niso blestele v Katarju. Tudi zdaj ducatiji in yamahe delujejo bolj prepričljivo,« ocenjuje Marquez, ki je doslej šestkrat štartal v Losailu na dirkah motogp, a zmagal le leta 2014. Zanj bi se lahko SP začelo zares šele na tretji dirki sezone v ZDA, kjer ne pozna poraza.


 

Dovizioso spet previden

Kdo ve, kako bi se zanj razpletlo okrevanje, če ne bi nad njim bdeli moštveni šefi in člani družine. Ker so posumili, da ga bo po operaciji (pre)kmalu gnalo na trening, so pozimi razstavili prav vse njegove motorje, da ne bi zašel v skušnjavo. Zasilno rešitev je našel v kartingu, čim so mu prižgali zeleno luč za vrnitev na motor, pa se je začel gnati do tolikšne mere, da se mu je rama vnela. Izraza »previdno in postopno« pač nista v njegovem besednjaku. Tudi zato je po lanskem podaljšanju pogodbe do konca sezone 2020 najbolje plačani motociklistični as. Pri Hondi zasluži 15 milijonov evrov na leto, Lorenzo pa je ob prestopu moral spustiti ceno z 12,5 milijona na štiri.

Precej bolj umirjene mesece je zato prestal Andrea Dovizioso, ki je v sezoni 2018 ostal brez naslova v zadnji dirki, lani pa že tri preizkušnje pred koncem. Kot pravi, sta dve zaporedni visoki uvrstitvi odvrnili Ducatijeve šefe od večjih sprememb. Vso zimo so namenili piljenju podrobnosti, ostalo pa jim je še nekaj dela. »Ukvarjamo se s stvarmi, ki jih ne opazimo v rezultatih testiranj, bodo pa vredne suhega zlata na dirkah. Letos imamo na voljo le dva uradna preizkusa namesto treh, zato smo morali biti še toliko bolj osredotočeni na naše delo. Smo v trdnem položaju, ne bom pa napovedal, da imamo odlično izhodišče za naslov prvaka,« je kot vedno previden skoraj 33-letni Italijan, ki po oceni strokovnjakov premalo tvega na dirkah, da bi lahko prestopil med šampione.


 

Rossi morda do 46. leta

Zato pa je to črto že davno prekoračil Valentino Rossi. Vso prejšnjo sezono je skupaj z moštvenim sotekmovalcem Maverickom Viñalesom razočarano bentil zaradi tehničnih omejitev Yamahinih dirkalnikov, le da je Španec januarja dopolnil 24 let in mu ne tiktaka »biološka ura«. Legendarni Italijan pa je 16. februarja praznoval že 40. rojstni dan in nima veliko časa za lov na osmi naslov prvaka v kraljevskem razredu in skupno deseto lovoriko v SP. Zadnjo zmago je proslavil junija 2017 v Assnu, lani pa je s petimi uvrstitvami med najboljšo trojico (najbolj se je izkazal z drugim mestom na Sachsenringu) osvojil končno tretje mesto, saj za razliko od mlajših dirkačev ni odstopil niti enkrat. Za Marquezom, ki mu je spodletelo na štirih dirkah, je zaostal za velikih 123 točk.

Številke ne vlivajo veliko upanja njegovim številnim navijačem po vsem svetu, ki obožujejo najbolj karizmatičnega motorista zadnjih dveh desetletij. Opogumljata jih podatek, da bo njihov ljubljenec dirkal tudi v sezoni 2020, in da njegov oče Graziano vztraja, da lahko »doktor« dodatno podaljša bogato kariero. Kot pravi, bi lahko konkurenčno dirkal do 46. leta, ko bi se po starosti izenačil s svojo kultno tekmovalno številko. »Želja, da bi ostal mlad, je v krvi vsakega moškega, kdor je tako uspešen kot Valentino, pa lahko izniči vpliv let. Še vedno ga vidim na ravni izpred desetih let, ko je doživljal zlate čase, in menim, da mu deseti naslov prvaka preprosto pripada. Naprej ga ženeta adrenalin in zadovoljstvo, da lahko zvečer leže k počitku z besedami: danes sem dal vse od sebe in sem bil za malenkost boljši kot včeraj. Lani ni zmagoval le zaradi Yamahinih težav,« je prepričan Graziano Rossi.