Zame je očitno, da se politični nadzor nad Sovo zlorablja

Za sabo ima dolgoletno kriminalistično kariero. Je udeleženec vojne za Slovenijo. 50-letni direktor Sove Rajko Kozmelj je magister znanosti s področja mednarodnih, primerjalnih in evropskih državnih študij, pravnik in varstvoslovec. V policiji se je zaposlil leta 1989, ukvarjal se je s preprečevanjem organiziranega kriminala, proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter terorizma.



Kriminalistično policijo je zapustil leta 2009, ko je delal na delovnem mestu pomočnika direktorja. Evropska komisija ga je zaradi izkušenj izbrala za nacionalnega eksperta s področja notranje varnosti. Med drugim je sodeloval pri oblikovanju osnutkov uredb, direktiv in drugih zakonodajnih predlogov in iniciativ evropske komisije. Bil je ena prvih kadrovskih odločitev premiera, ki ga je septembra 2018 izbral za novega direktorja Sove.
 

Kaj počnete ob nedeljah zvečer, spremljate nadaljevanko Jezero in kriminalista Tarasa Birso? Kako verodostojen je prikaz kriminalističnega dela?

Kot kriminalist sem delal dvaindvajset let na zelo različnih področjih, povezanih zlasti s preprečevanjem oblik organiziranega kriminala. Ukvarjal sem se s številnimi primeri, med drugim sem sodeloval tudi pri preiskovanju umorov.

Zbiranje obvestil in zasliševanje sta zelo kompleksni zadevi, na to temo sem se šolal med drugim tudi na akademiji FBI v ZDA, kjer smo se na primer urili tudi v stavčni analizi, pridobivali veščine s področja tako neverbalne kot verbalne komunikacije in tehnik zbiranja obvestil ter zasliševanja. Stavčna analiza je izjemno zahtevna, ne opravlja je računalniški algoritem, temveč se dela še »analogno«, računalnik je ne more popolnoma nadomestiti.

Če zelo poenostavljeno ponazorim, za kaj gre. Izjava se torej zapiše, iz strukture besedila pa se nato na podlagi odmikov razmerij pridobi indice o tem, ali oziroma o čem oseba laže. Ko za poimenovanje iste osebe na primer uporablja različne besede ali besedne zveze, lahko sklepamo, da pripravlja teren za izogibanje pričakovanim obdolžitvam. Ko starši teden dni po smrti svojega otroka o njem govorijo v pretekliku, je to praviloma znak, da njihova izjava o otrokovi smrti ne odraža resnice ... Skratka, gre za učinkovito preiskovalno orodje, ker je naša zaznava omejena in človek nad svojo komunikacijo nima popolnega nadzora.

Kaj počnejo »kriminalisti« v Jezeru, pa ne vem, ker so trenutki, ki jih lahko preživim s svojo družino, zelo redki in nadvse dragoceni. Zato se trudim, da jih ne preživimo pred televizijskim ekranom.
 

Ta teden so bila na vrsti nova zaslišanja. Ne govorim o kriminalističnih, ampak o pogovorih s parlamentarnimi nadzorniki. Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je pogovarjala z domnevnim arhitektom zaposlitve N. H., znanke premiera na Sovi Damirjem Črnčecem, včeraj je bil pred parlamentarne nadzornike povabljen tudi Marjan Šarec.

Za nas je ta zadeva končana. Pristojni organi so povedali svoje, mi smo vse ugotovljene manjše pomanjkljivosti odpravili. Očitno pa se politiziranje primera te zaposlitve, ki se vleče že od začetka, še kar nadaljuje. Če bi me vprašali, ali bi znanko premiera zaposlil znova, tudi če bi vedel, da je njegova znanka, je odgovor pritrdilen. Primer ocenjujem kot poskus povzročitve politične škode. Prisegam na strokovnost; če nekdo torej pogoje izpolnjuje, ga bomo zaposlili.

Izjemo pri tem sem naredil samo enkrat, čisto na začetku svojega mandata direktorja agencije. Gre za primer, ko sem v zaključni fazi zaposlitvenega postopka, ko zadeve pridejo do direktorja, ugotovil, da je kandidatka za zaposlitev hči mojega dobrega kolega. Ker sem ocenil, da bi njena zaposlitev v agenciji lahko bila v danih okoliščinah napačno interpretirana ter bi se kandidatki in agenciji najverjetneje očitalo spornost zaposlitve, s čimer bi nastala škoda tako za kandidatko kot agencijo, sem se odločil, da kandidatki stanje predstavim z vseh vidikov. Posledično je od zaposlitve odstopila. S tem smo se vsi izognil morebitnim očitkom glede zaposlitve.

Večino zaposlenih bomo še naprej iskali prek javnih razpisov, prvega smo, kot veste, imeli spomladi in odziv je bil izjemen. Vodilo našega zaposlovanja bodo strokovni kriteriji, je pa seveda res, da vseh profilov ni mogoče iskati tako, torej z javno objavo, še posebej s področja informacijske tehnologije, kjer nismo bili uspešni in se bomo morali lotiti bolj usmerjenega iskanja kandidatov.
 

Ni pričakovati, da boste priznali morebitne politične pritiske glede kakšne zaposlitve. Tako ali tako je dejstvo, da so se »sporne« zaposlitve v preteklosti že dogajale. Na primer v času, ko je Sovo vodil Damir Črnčec, se je zaposlilo tudi visoke funkcionarje SDS, pa tudi eden vaših predhodnikov neuradno priznava pritiske, ki so prihajali iz kabineta tedanjega premiera glede zaposlitev določenih oseb. To hromi Sovo?

Slovenija je majhna, skorajda vsi se med seboj prek nekoga poznamo … Če kandidat izpolnjuje vse kriterije za zaposlitev, načeloma ne bi smelo biti nobenega problema, tudi če je politično opredeljen. Strokovnost mora biti vodilo pri našem delu.

Če pa me vprašate, ali me moti, da je našim zaposlenim dovoljeno članstvo v političnih strankah, je moj odgovor vsekakor da. Zato smo v našem idejnem predlogu novele zakona o Sovi politično udejstvovanje zaposlenih močno omejili, članstvo v političnih strankah pa lahko v celoti prepove le ustava, kot to velja za policijo in vojsko. V osnutku zakona o Sovi smo predlagali tudi popolno prepoved vseh oblik popoldanskega dela. Tudi to področje skušam omejiti in zdaj je trenutno veljavnih le še šest ali sedem dovoljenj za popoldansko delo naših zaposlenih, in še ta so večinoma pedagoške narave.




 

Vztrajate tudi, da bi Sovi razširili pooblastila za spremljanje slovenskih državljanov, zvočno in videosnemanje v njihovih prostorih, tudi če ni elementa tujine – na čem temelji to vaše vztrajanje, na katerih podatkih, da smo njeni prebivalci nevarni državi?

Vztrajal bom pri predlogu širitve pooblastil, ko nas bo predsednik vlade pozval, ga bomo tudi predstavili. Kdaj to bo, ne vem, je pa stvar politične odločitve. Predlog za širitev pooblastil ne izhaja iz ocene, da so Slovenci nevarni državi, ustavni ureditvi. To bi bilo resnično sprevrženo tolmačenje naših argumentov.

Agencija v okviru svojih pristojnosti spremlja aktivnosti iz povezave s tujino in v povezavi z njo, usmerjene proti interesom Slovenije. Dejstvo je, da tako v tujini kot tudi v Sloveniji obstajajo posamezniki ali skupine, ki so vključeni v tako imenovane nadnacionalne mreže, torej v mednarodni organizirani kriminal in terorizem, tudi v različna ekstremistična gibanja, ki za dosego svojih ciljev vključujejo tudi nasilje. Naloga Sove je, da v okviru svojih zakonskih pristojnosti stori vse, da zaščiti slovenski nacionalni interes, slovenske državljane in prebivalce na ozemlju Slovenije in seveda ustavno ureditev.

S širitvijo pooblastil ne bi na novo uvedli možnosti, da se spremlja potencialno nevarnega slovenskega državljana, odpravili pa bi omejitev glede državljanstva, saj tovrstne grožnje niso nujno povezane s tujino. Državljanstvo oziroma nacionalnost ni bistvena, saj tovrstne grožnje niso nujno povezane s tujino. Gre za specifično širitev pooblastil na pravočasno odkrivanje in preprečevanje varnostnih tveganj, za katera v tem trenutku nima pooblastila noben organ pregona v Sloveniji.
 

Na nemškem ustavnem sodišču se je pred dnevi začela ustna obravnava v pritožbi Novinarjev brez meja (RSF) in še šestih tujih novinarjev, med njimi Slovenca Blaža Zgage, da nemška obveščevalna služba BND pri zbiranju informacij v tujini ne spoštuje zasebnosti novinarske komunikacije in svobode medijev. Skrbi jih predvsem nadzor novinarjev v tujini in deljenje informacij z drugimi obveščevalnimi agencijami. Pri zbiranju informacij v tujini za BND namreč ni posebnih omejitev, torej lahko prek sodelovanja z nemškimi kolegi Sova spremlja slovenske novinarje?

Zagotovo to pri nas ne gre, tega ne dovolim, ne izključujem pa, da kakšne tuje službe niso posegle po tem oziroma ne posegajo po tem. Pri nas pa tega ni in ne bo, dokler bom direktor. Sova spremlja aktivnosti oseb, ki lahko predstavljajo nevarnost za interese nacionalne varnosti. S tujimi partnerskimi službami sodelujemo, vendar tovrstnega sodelovanja, po katerem sprašujete, ni. Ne glede novinarjev in ne glede na primer politikov.

Mednarodno sodelovanje zahteva zakonitost, korektnost in vzajemno spoštovanje med partnerji, ena napaka lahko povzroči prekinitev partnerskega sodelovanja v bi- oziroma multilateralnem sodelovanju, posledično izgubiš verodostojnost in dostop do mnogih koristnih informacij.


 

Pojasnite vašo izjavo v intervjuju za Mladino – »če bomo delali dobro, bomo prišli do ugotovitev, nevarnih za del slovenske politike«. Z njo ste s prstom pokazali na SDS in Sovo na neki način politično opredelili.

Absolutno se ne strinjam z vami – še kako dobro se namreč zavedam, da direktor Sove, tudi če bi agencija prišla pri svojem delu do ugotovitev, ki bi se lahko uporabile za politične namene, svojih pooblastil v tem smislu ne sme zlorabiti. Poleg zakonskih okvirov mora direktor agencije spoštovati visoke etične norme, se ne vpletati v dnevno politiko in zagotovo ne škodovati mehanizmu ravnotežja, ki ga vsaka demokratična družba potrebuje.

Glede izjave, ki jo omenjate, pa vam lahko povem, da smo opazili, da se je v njej, vsaj po odzivih sodeč, očitno prepoznalo več posameznikov, ki so nekaj storili proti slovenskim nacionalnim interesom, vendar se s tem nismo posebej ukvarjali. Smo pa naznanili nekaj sumov kaznivih dejanj, kjer smo utemeljeno ocenili, da je do tega prišlo.


 

Zdi se, da je v preteklosti Sova bila politično uporabljena, leta 2011, ko jo je vodil Sebastjan Selan, se je na primer prisluškovalo določenim ljudem – prepisi teh pogovorov so prišli v javnost –, ljudje, ki se jim je prisluškovalo, se na njih niso pogovarjali o dejanjih, ki bi ogrožala varnost, ampak tudi o obisku koncerta, povabilu k spolnim odnosom, kar se lahko uporabi za izsiljevanje političnih nasprotnikov.

Dve stvari je treba pri našem delu upoštevati – zakonitost in strokovnost. Verjetno je bila sodna odredba za te prisluhe, ki jih omenjate, pridobljena, torej so bili zakoniti. Ali je bilo zadoščeno tudi strokovnim kriterijem? Agencija je dolžna poskrbeti za to, da izloči vse nerelevantne podatke oziroma dele pogovorov. To ni vedno enostavno, saj se lahko v »običajnih« pogovorih skrivajo tudi skrita sporočila. Očitne stvari pa je mogoče izločiti in poudarjam, da sam ne dovolim, hkrati pa verjamem in zaupam, da so uslužbenci agencije dovolj strokovno usposobljeni, da nerelevantni podatki ne ostajajo v prepisih pogovorov, da o kakšni uporabi pridobljenih podatkov v zasebne namene niti ne govorim.

Če bi se zgodil tak primer, bi lahko rekel, da gre za očitno zlorabo. Vodenje agencije sem, kot veste, prevzel jeseni 2018. Pri delu se seveda seznanjam tudi s preteklim delovanjem agencije, vendar ne do te mere, da bi lahko komentiral konkretne navedbe.
 

Kaj se dogaja z vašim sumom naznanitve kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov, ko naj bi Knovs oziroma pod objavljenim poročilom o arbitražni aferi podpisani predsednik Matej Tonin kršil zakon?

Kot je znano v javnosti, smo sum kaznivih dejanj naznanili tožilstvu in policiji in ga na poziv tožilstva dopolnili. Ker je zadeva v teku, več ne morem povedati.
 

Širitev in dodatna pooblastila Sovi verjetno v teh razmerjih političnih moči niso realno pričakovanje. Eden vaših predhodnikov, Iztok Podbregar, je prepričan, da bi se Sova morala ukvarjati predvsem z drugimi, ne toliko z varnostnimi zadevami, preventivno delovanje v prostoru pa da bi morala izvajati policija, ki že ima ustrezna orodja.

Komentirati mnenje nekoga tretjega je vedno nehvaležno, ker ne moreš preveriti, kaj natančno je hotel povedati s svojo izjavo in zakaj. Zagotovo pa ne drži takšna pavšalna ocena. Naj pojasnim. Vsaka država ima tako varnostno kot obveščevalno službo ali pa oboje v enem, kot je pogosto primer v manjših državah, kot je naša. Glede preventivnega delovanja policije v prostorih bi želel pojasniti, da policija v okviru svojih pooblastil ne more zajeti vseh zaznanih potencialnih groženj in tveganj v zelo zgodnji fazi pripravljalnih dejanj, ker mora za to, da lahko ukrepa, izkazati izjemno visoko stopnjo verjetnosti oziroma utemeljenosti razlogov za sum, da nekdo naklepa storitev kaznivega dejanja. V bistvu previsoko, da bi v marsikaterih primerih lahko ukrepala pravočasno in preprečila, da se zaznano potencialno tveganje ali grožnja razvije v dejansko nevarnost.

Takšen je bil primer Štajerske varde, ko policija zaradi visokega standarda še ni smela pričeti delovati, medtem ko Sova ni imela elementa tujine in tako je varnostni sistem v Sloveniji ni mogel niti zaznati niti odreagirati na varnostno grožnjo, pa kakršnakoli je ta že bila.

Naj dodam še eno pomembno dejstvo. Partnerske službe, ki delijo podatke o varnostnih grožnjah, pogosto ne dovolijo razkriti podatka policiji. Mi nimamo pooblastila za tajni vstop v prostor, da bi preverili konkretno grožnjo ali onesposobili eksplozivno napravo, policiji pa takšne informacije ne smemo razkriti. Se vam ta situacija oz. predlagana rešitev mojega predhodnika, ki bi bila unikat v Evropi, zdi smiselna?

Sova bi z metodami dela obveščevalne in varnostne službe ter znanji, ki jih takšna služba ima, lahko veliko prispevala k temu, da se potencialno ogrožanje ne razvije v dejansko. Saj poznate znani rek, da je bolje preprečiti kot zdraviti.

Morda je res nerealno pričakovati, da bodo naši argumenti za širitev in dodatna pooblastila slišani in razumljeni – vsaj dokler ne bomo dejansko ogroženi ali soočeni z neko konkretno obliko nevarnosti. V agenciji smo že zdaj prepričani, da so dodatna in razširjena pooblastila potrebna. Ne bi si niti prizadevali, da bi jih dobili in tako sprejeli tudi novo odgovornost, če ne bi bili prepričani, da je tako.
 

Kaj počnete z IMSI-lovilcem, ki ste ga menda kupili že leta 1999?

Agencija IMSI-lovilcev nima in jih ne uporablja. Že večkrat sem zasledil te trditve, a ne držijo. Imamo pa orodje, ki identificira delovanje aktivnega IMSI-ja, gre za pasivno napravo, ki jo uporabljamo na primer pri protiprislušnih pregledih, pri katerih ugotavljamo, ali kdo z aktivno napravo, kot IMSI-lovilec je, prisluškuje ministrom, diplomatom, kakšnim pomembnim sestankom. Imamo torej lovilec lovilcev.
 

Na posnetku telefonskega intervjuja s premierom močno šumi. Kaže to, da je nekdo komunikaciji prisluškoval?

(Smeh.) Ne. Nimamo sicer naprav, ki bi stalno pazile, ali kdo komu prisluškuje. Najverjetneje je šlo le za slabo tehniko. Prisluhi so se in se tudi danes izvajajo po sistemu posnetkov – tisti, ki nekoga prestreza, ni v živo vklopljen v komunikacijo.




 

Zakon o parlamentarnem nadzoru Sove, ki je zdaj le političen, je bil sprejet leta 2003. Področje tehnologije in tehnike se je od tedaj zelo spremenilo, dejansko tehnološko spremljanje oziroma parlamentarni nadzor ni mogoč. Nemci in Hrvati so zato že ustanovili neodvisno tehnično telo.

Tudi delovanje v digitalnem svetu se je zelo razvilo v tem času, mi pa nismo dobili nobenih novih pooblastil. Kako naj torej varujemo interese države? Kako naj pomagamo v gospodarstvu, kako naj izvemo za škodljive namere v tujini, da bomo lahko zavarovali slovenske interese? Enako je tudi pri nadzoru, pri katerem so nujne strokovne kompetence. Tudi med neformalnimi deli nadzorov Knovsa pri nas smo se že večkrat pogovarjali o tej potrebi. Politični nadzor pa se, to je zame zdaj očitno, zlorablja.

Že ob več priložnostih sem izpostavil nujnost nadzora, ki bi ga opravljalo neodvisno in strokovno tehnično telo, v katerem bi bili izkušeni in visoko usposobljeni strokovnjaki s posameznih tehničnih in drugih področij kot npr. varstva človekovih pravic in svoboščin. Zavedati se je treba, da je tehnološki napredek zadnjih let tolikšen, da sta razumevanje in nadziranje ukrepov, ki se izvajajo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije, možni le, če tisti, ki nadzira, ve, kaj gleda in kaj vidi, kateri digitalni procesi potekajo s pomočjo naprav, ki se jih pokaže nadzornikom ... V agenciji si želimo strokovnega nadzora, s tem političnega nadzora seveda ne izključujem. Poudariti pa želim, da je kompetentnost pri nadzoru ključna.
 

Kadrovanje v Sovi v zadnjih desetih letih je temeljilo preveč na policistih in kriminalistih – ki sicer imajo določene sposobnosti in znanja –, a to je pripeljalo do tega, da se pač ukvarjate z »varnostnimi nalogami«. Vsebine s področja bančništva, energetike in gospodarstva, zdravja, ekologije pa vam niso tako blizu.

Ta trditev nikakor ne drži. V zadnjih desetih letih sta iz policijskih vrst oziroma iz MNZ v Sovo prišla le nekdanji direktor Andrej Rupnik in njegov namestnik Darko Stare, preostali direktorji in namestniki pa so prišli iz drugih organov. Tudi na nižjih ravneh ni mogoče trditi, da smo zaposlovali kadre pretežno iz policije. Vsi sodelavci, ki so prišli iz policije, so imeli bogato predznanje in izkušnje, ki so jih lahko učinkovito uporabili na obveščevalno-varnostnem področju. Ta profil naših zaposlenih ima določeno varnostno kulturo in znanja, je pa to le eden naših profilov zaposlenih.
 

Koliko se Sova ukvarja z gospodarstvom? SDH je prodala veliko premoženja, a ni prejemnik Sovinih poročil. Spremljali ste tudi Miodraga Kostića.

Gospodarstvo zahteva strokovnjake, a jih imamo v agenciji bistveno premalo, imeti morajo zelo veliko znanja ter sposobnost ocene, za kakšnega tujega investitorja na primer gre. Prejemniki informacij Sove so zakonsko določeni, njih agencija obvešča, odloča pa agencija ne. Prejemniki informacij agencije so tudi pristojni ministri, ko gre za zadeve z njihovega področja dela.
Če prejme našo informacijo minister, ki predstavlja vlado v skupščini SDH, bi lahko sklepali, da naša informacija do SDH vendarle pride. Ob tem pa je treba vedeti tudi, da agencija tesno sodeluje z resornimi ministri v aktualnih zadevah nacionalnega pomena.
 

Zdi se, da je kakšno poročilo Sove, ki ste ga pripravili za odločevalce, nastalo s »pomočjo« določenih centrov moči pri nas. Je mogoče, da vplivajo na to, kar pripravite za odločevalce?

Težko. Informacije, ki bi na primer prišle iz več navidezno nepovezanih tajnih virov, dejansko pa iz enega dobro koordiniranega centra moči, in s tem zavedle nas ter v končni fazi odločevalce, skušamo kar se da omejiti. Tako s tem, da sta operativa in analitika samostojni in avtonomni pri svojem delu, kot tudi s stalnim spremljanjem in ocenjevanjem kvalitete in zanesljivosti virov informacij in samih informacij. Preden se torej spusti naprej kakšno informacijo zunanjemu naročniku, je treba izpolniti kar nekaj kriterijev za visoko raven preverjenosti. Tako preprečujemo, da bi nas oziroma odločevalce interesni centri moči »vodili«.

Če želimo dobre informacije, moramo delati dolgoročno in stkati dobro mrežo kontaktov in tajnih izvorov. K temu smo pristopili bolj proaktivno, začeli smo torej tkati mrežo okoli tistih interesnih ciljev, za katere ocenjujemo, da nas bodo odločevalci povprašali po določenih informacijah. To delamo zdaj učinkoviteje, ker delamo bolj usmerjeno, čeprav so naši kadri omejeni. Število virov je pa žal omejeno, hkrati pa imamo v Sovi tudi za vsa področja dela skupaj okoli 150 ljudi premalo, da bi lahko delali tako, da bi bili lahko zadovoljni – zlasti po gospodarstvu. Ta vlada je Sovi sredstva povišala za 33 odstotkov za leto 2020 in za 36 odstotkov za leto 2021 glede na veljavni proračun 2018. Problem pa ostaja, kako pridobiti ustrezne kadre, ki bodo pripravljeni delati za tako nizko plačo.


 

Kdo je najbolj aktiven uporabnik med ministri?

Poleg predsednika vlade lahko rečem, da po odzivnosti izstopata predvsem gospodarski minister Zdravko Počivalšek in šolski Jernej Pikalo.

Ko sem prišel na Sovo, sem opazil, da takšnega sodelovanja z ministrstvi, ki bi si ga jaz želel, ni. To sem že spremenil, zdaj imamo tudi skupne sestanke, na katerih zadeve natančno prediskutiramo. Sodelovanje je zagotovo tesnejše kot v preteklosti. Agencija poroča zakonsko določenim prejemnikom, nima pa vpliva na odločitev. Na dodatna povpraševanja prejemnikov informacij agencije se vedno ažurno odzovemo in v okviru svojih pooblastil sodelujemo, nismo pa tisti, ki bi odločali, v kakšni meri bodo naše informacije dejansko uporabljene ali upoštevane pri političnih odločitvah.
 

Ste kdaj dobili povabilo Banke Slovenije, da bi jo informirali? Tam so namreč sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, ki se zdijo morda premalo premišljene ali pa, da so imeli premalo informacij o določenih investitorjih.

Na to vprašanje vam konkretno ne morem odgovoriti. Naročniki naših poročil so, kot rečeno, zakonsko določeni, niso naša prosta izbira. Obstajajo redne in izredne oblike poročanja, prve določene vnaprej, izredne jih dopolnjujejo glede na dinamiko razvoja relevantnih dogodkov.
 

Lahko opišete anonimiziran primer varovanja gospodarskih interesov države?

V Sloveniji konkretnih primerov, tudi v anonimizirani obliki, ni mogoče predstaviti, ne da bi s tem razkrili, za katero dejavnost in gospodarski subjekt gre. Ta prostor je vendarle tako majhen, da se lahko hitro ugotovi, o kateri gospodarski družbi je govora.
 

Drugi tir naj bi imel nasprotnike tudi v tujini. Ste preverjali, kdo želi Slovenijo odrezati od logističnih zemljevidov?

Konkreten primer res težko komentiram. Za Slovenijo so povezave med velikimi logističnimi centri izjemno pomembne. Izključenost iz te mreže bi bila za slovensko gospodarstvo škodljiva, negativne posledice bi se kmalu čutile na drugih družbenih in življenjskih področjih državljanov. Agencija mora zato identificirati oziroma resnično bedeti nad tem, da bo pravočasno pridobivala kakovostne informacije glede transparentnosti, pridobitve in izpeljave poslov, kapitalske stabilnosti investitorjev ipd. ter jih posredovala odločevalcem v tej državi. Investitorji morajo družbo razvijati in je ne ugašati.


 

Modra zavarovalnica, ki ponuja dodatno pokojninsko zavarovanje vsem javnim uslužbencem, ima strežnike v tujini. Ali je to lahko za vas problem?

Modra zavarovalnica osebnih podatkov uslužbencev agencije ne poseduje, temveč je agencija to problematiko zaradi zavedanja s povezanimi tveganji uredila drugače. Želeli oziroma svetovali bi, da bi enako ravnali tudi drugi državni organi oziroma ustanove. Odgovor, da so podatki na strežnikih kriptirani, ni dovolj, saj se lahko vsaka kriptozaščita razbije.
 

Tega niso uredili vojaški obveščevalci?

Tega ne morem komentirati. Morda gre za domnevo, ki je nihče ni natančno preveril. Za Sovo pa sem zadevo natančno preveril.
 

Nedavno je Boštjan Perne, nekdanji šef vojaških obveščevalcev, tvitnil povezavo na članek enega tujih medijev o tem, da so imeli ruski obveščevalni likvidatorji center v švicarskih Alpah. Poznate ta zapis?

Članek poznam in ga lahko komentiram le takole: novinarji bi se morali zavedati svoje odgovornosti do javnosti, ki se jo s takšnimi informacijami vznemirja. Kot vem, gre za popolno izmišljotino, ki je krožila naokoli več mesecev.

Nekatere obveščevalne službe so res bolj agresivne in aktivne. Podatkov o spremljanju tujih obveščevalnih služb ni mogoče razkrivati, lahko pa zatrdim, da naša agencija tesno sodeluje s tujimi partnerskimi službami, pri čemer pa nedemokratičnih dejanj, kot jih opisujete, zagotovo ne podpira, nasprotno, s svojimi aktivnostmi jih poskuša odkriti in preprečevati.
 

Knovs ima poročilo zunanjih sodelavcev o ruskih in ukrajinskih podjetjih, ki delujejo pri nas in za svoje obveščevalce zagotavljajo pri nas tako imenovane varne sobe. Ste ga prebrali?

Na to poročilo sem moral na Knovsu tudi odgovarjati. Človeška domišljija nima meja, gre za pisanje na ravni otroškega vrtca.
Resne stvari pa imamo zelo pod nadzorom, takšna stvar v tej naši mali deželi ne sme in ne more uiti. Slovenija ni izvzeta iz vseh teh iger. Tisti, ki imajo slabe namene in se bojijo nadzora obveščevalno varnostnih služb, bodo zagotovo izbrali varno deželo, kar Slovenija je, deželo, ki nima diktatorskih režimov na oblasti in iz katere lahko hitro pridejo v drugo državo ter zamenjajo jurisdikcijo. To pa seveda zmanjšuje možnost učinkovitega nadzora nad takšnimi osebami in je zato nujno mednarodno sodelovanje.