Kosovo, najdražja srbska beseda

V polarizirani srbski družbi so drugače misleči tarča napadov tabloidov, vladajočega režima, cerkve, skrajnih desničarjev ter militantnih organizacij in posameznikov. Da je nezaželeno in nevarno razmišljati s svojo glavo, je na lastni koži občutil predsednik Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU) Vladimir Kostić.

V akademskih krogih, ki jih je zaznamovala memorandumska ideologija, znova vre zaradi razprave o kosovskem vprašanju. Prvi memorandum o rešitvi srbskega vprašanja iz leta 1986 je utemeljil razpad nekdanje Jugoslavije in balkansko krvavo žehto, drugi iz leta 2011 pa nadgradil avtorja prvega memoranduma Dobrico Ćosića. Akademiki so znani stavek očeta naroda, da Srbija zmaguje v vojni in izgublja v miru, prilagodili novi realnosti. Po njihovem mora Srbija dobiti tisto, kar je osvojila v vojni. Tajni dokument domnevno ni bil sprejet, kljub temu pa so ga v časniku Večernje novosti ekskluzivno objavili v več sto tisoč izvodih.

Čeprav med akademiki nikoli ni bilo velikih razlik, ko je šlo za Kosovo, so novost grobi napadi na vse, ki si drznejo javno izjaviti, da Kosovo ni srbsko. Čez noč postanejo izdajalci srbskega naroda ali protisrbsko usmerjeni tuji plačanci. To je občutil na lastni koži tudi Vladimir Kostić, ker je izjavil, da Kosovo niti de facto niti de iure ni srbsko. Po mnenju kritikov, kot sta pesnik Matija Bećković in režiser Emir Kusturica, Kostić kot prvi mož SANU nima pravice do javnega izražanja lastnega mnenja, če ga predhodno ne uskladi z vsemi akademiki.



Zahteve po zamenjavi Kostića segajo v leto 2015, ko je prvič izjavil, da mora nekdo povedati ljudem, da Kosovo ni več v srbskih rokah. Novost je, da sta se med zastavonoše skrajnih desničarjev, kot je Arkanov sin Veljko Ražnatović, uvrstila akademik Bećković in kandidat za akademika Kusturica. Čeprav Bećković na veliko uporablja pravico do lastnega mnenja, je po njegovem ta pravica omejena, če je v igri Kosovo, ki velja za najdražjo srbsko besedo, kot jo je krstil Ćosić. Tudi zato, ker mnogi delijo Kostićevo mnenje, vendar si tega ne upajo javno izreči.
 

Nobenemu vse in vsem dovolj

Navsezadnje se Bećković, ki je predlagal Kusturico za novega akademika, zaveda, da je kosovski mit idealen za njegovo promocijo. Kusturica je očital Kostiću, da gleda na tragedijo ugrabljenega Kosova in prihodnost Srbije kot madžarsko-ameriški poslovnež George Soros. Prvi mož SANU je pojasnil, da ne bo tekmoval v domoljubju s tistimi, ki za svoje cilje uporabljajo denunciacije. Kostić bo težko ohranil položaj prvega srbskega akademika, čeprav Beograd nima nobenih pristojnosti niti v Prištini niti na večinsko srbskem severu Kosova.

​

Posredno se je na Kostićevo stran postavil srbski predsednik Aleksandar Vučić, kar ni ustavilo lova na njegovo glavo. Čeprav se z njim ne strinja, se je zavzel za javno razpravo. Spomnil je, da je bil tarča napadov, ko se je zavzel za razmejitev med Srbijo in Kosovom. Po njegovem zamrznjeni konflikt pomeni čakanje na to, kdo bo prvi zgrabil za orožje. Beograd se bo v dialogu s Prištino boril, da bo dobil veliko več kot nič. Postregel je z novo krilatico: »Nobenemu vse in vsem dovolj«. Kaj naj bi dobila Srbija, nihče ne ve, tudi Vučić ne.

Glavni problem je linčanje svobode govora, izražanja in mišljenja, ki ni omejeno le na kosovsko vprašanje. V tem primeru je posledica pravno-politična praznina o statusu Kosova, ki omogoča različna tolmačenja. Večina akademikov in navadnih smrtnikov v Srbiji je za ohranitev zamrznjenega konflikta na Kosovu, kar ustreza tudi glavnim akterjem v mednarodni skupnosti.