Celje je naša športna metropola

Potem ko so Celjani ob 100. obletnici nogometa v mestu ob Savinji osvojili prvi naslov državnih prvakov, je tamkajšnje športnike in športne delavce prežemal ponos. Vsi so si enotni, da je Celje najbolj športno mesto v državi. 

Rok Marguč, deskar na snegu: »Spomnim se, da sem bil na Skalni kleti, ko je imelo Celje priložnost postati prvak, ampak se ni izšlo. Takrat sem bil verjetno še v srednji šoli. Potem je klub dobil lep stadion, a ni zares navdušil Celjanov. Zdaj pa se je res vse tako izšlo in po 100 letih je naslov tu. Celje je res športno mesto, toliko različnih športov živi, škoda, da gospodarstvo ne more vseh dovolj podpirati. Ko so bili v Celju pred leti lastniki Ukrajinci, menda v klubu ni ostal niti svinčnik, zato je toliko bolj presenetljivo, da se je tako hitro pobral in postal prvak.«

Luka Žvižej, nekdanji rokometni reprezentant: »Priznam, da nogometa nisem dosti spremljal med sezono, sem si pa z veseljem ogledal zadnjo tekmo. Fantom lahko le čestitam, biti državni prvak ni majhna stvar. Koliko so čakali na naslov? Sto let? Pa so ga le dočakali. Naj uživajo, dokler lahko, kar pa ne bo dolgo. Zdaj so si nakopali kar veliko odgovornost, Slovenijo bodo zastopali v kvalifikacijah za ligo prvakov. Nova sezona je že pred vrati, v njej pa ne bodo več lovili, ampak branili. Sicer pa super. Nekje sem zasledil, da se je prvič zgodilo, da so v enem mestu trije državni prvaki v kolektivnih športih, nogometaši, rokometaši in košarkarice. Še enkrat se je pokazalo, kot radi rečemo, Celje metropola.«

Tone Tiselj, rokometni trener: »Reči moram, da sem zelo ponosen. Večer pred tekmo sem bil v stiku s prijateljem in predsednikom kluba Milošem Rovšnikom, s katerim sva včasih igrala. Poznam tudi trenerja Dušana Kosića in Roberta Korena. To so res fajn ljudje, pravi delavci. Vesel sem, da jim je uspelo. To je dokaz, da pametna politika in kontinuiteta kakovostnega dela dajeta rezultate. Tudi ko so bili slabi časi, niso posegali po drastičnih ukrepih. Zaupanje mladim slovenskim fantom se je pokazalo kot pravilna usmeritev. Vsi nagovori Kosića pred tekmo in izjave po njej kažejo na to, da je velik človek in velik trener.«

Benjamin Verbič, nogometni reprezentant: »Vso sezono spremljam to moštvo in sem bil zelo zadovoljen, poznam trenerja Kosića. Sestavili so res lepo ekipo. Jaz sem bil v Celju enkrat drugi in izgubil tri pokalne finale, zato sem res vesel, da je moj matični klub končno prvak. Bil sem na tekmi, ponosen, da sem Celjan, poveselil sem se s fanti, par jih je še iz mojih časov, poznam tudi druge. Letos je prvič, da je bil nogomet bolj zanimiv od rokometa, upam, da bodo gledalci prišli tudi na stadion v večjem številu kot prej.«

Marjan Fabjan, trener juda: »To je nekaj dobrega za celjski nogomet. Ko smo bili prvaki v judu, v časopisih tega sploh ni bilo. A to je množični šport in razlika je očitna. Vse čestitke klubu. Celje je bilo od nekdaj športno mesto. Ne bi mogel reči, zakaj. Prevelike so razlike med posameznimi panogami, da bi jih lahko dal na skupni imenovalec.«

Roman Lešek, atletska legenda: »Celje ima veliko tradicijo v športu in enkrat so morali tudi fuzbalerji priti na svoj račun. Zdaj so glavni v mestu. Ponosen sem kot Celjan. Pravi športnik ima rad vse športe, takšen sem tudi jaz, zakaj pa ne nogomet, če ga še vsako nedeljo dve uri igram na Kladivarju; v dežju, snegu in toči, če je treba. Nogomet sicer nikdar v Celju ne bo imel takšne veljave kot kje drugje. Upam le, da se bo bolj prijel pri ljudeh. To je mentaliteta nas Celjanov, hitro se navdušimo in še hitreje ohladimo.«

Zmago Sagadin, košarkarski trener: »Tekmo sem gledal na Krku s tremi prijatelji, prenašala jo je hrvaška Arena. Vsi smo bili za Celje, jaz kot star Celjan, drugi zato, ker vsak raje vidi, da majhen klub premaga velikega. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Prepirala sta se Maribor in Olimpija, Celje pa je to izkoristilo, ker je imelo odlično pokoronsko sezono. Od srca čestitam in upam, da se zgodi še kdaj, da ne bo to edina krona. Sicer pa je Celje lepo in športno mesto. Vedno smo bili kontra Ljubljani, kontra Mariboru, ti naboji so ves čas prisotni. Igralci so strašno motivirani proti tem domnevnim velikanom in, evo ga, kanta je pri nas. Zame briljanten rezultat.«

Ken Ograjenšek, hokejski reprezentant: »Nogomet mi je ob hokeju najljubša športna panoga, seveda sem z zanimanjem pospremil zadnjo tekmo. Že tako je dobro, da se malce prekine prevlada Maribora in Olimpije, ko pa povrhu naslov osvoji Celje, sem kot Celjan še toliko bolj vesel. Ko sem v domačem mestu, bivam blizu stadiona. Vstopnice za to zadnjo tekmo resda nisem imel, a ob polčasu sva se z bratom sprehodila do prizorišča. Množičnemu rajanju se nisva pridružila, nisva pa skrivala veselja.«

Grega Koštomaj, smučarski trener: »Celje je športno mesto, šport se goji na vsakem koraku, in to se pozna. Rekel bi, da Celjani nismo ravno v prvem planu v državi, nekako želimo stopiti iz sence Ljubljane in Maribora, podobno kot Slovenci želimo izstopiti skozi svojo majhnost in se dokazovati. Od tod večja trma, vztrajnost, stremljenje k popolnosti.«