Bodo zaradi bombe evakuirali klinični center?

MARIBOR – Danes bo jasno, kako se bodo pristojni lotili neeksplodirane letalske bombe iz druge svetovne vojne, ki so jo v soboto dopoldne našli na gradbišču ob Europarku v neposredni bližini UKC Maribor, kjer zasebni investitor gradi trgovski center Lidl. Vodja občinske službe za zaščito, reševanje in obrambno načrtovanje Matej Zupanič je pojasnil, da preučujejo več scenarijev glede načina odstranitve oziroma uničenja bombe. Že v soboto po pregledu območja in bombe predstavniki civilne zaščite pomirili Mariborčane, češ da eksplozivna naprava ni nevarna, zato da ni razlogov za preplah. Kljub temu so območje zavarovali.

»Takoj ko smo bili obveščeni o najdbi, smo aktivirali vse ustrezne službe. Strokovnjaki državne enote za neeksplodirana ubojna sredstva so takoj odšli na teren, kjer so izdelali podrobnejšo identifikacijo najdenega neeksplodiranega ubojnega sredstva. Znano je, da gre za 250 kilogramov težko ameriško letalsko bombo z dvema mehanskima vžigalnikoma,« je povedala vodja mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Ivanka Grilanc.


Najbrž bodo bombo onesposobili kar na mestu najdbe, zato bo najverjetneje treba izprazniti okolico, ni pa še znano, v kakšnem obsegu. Grilančeva je med drugim povedala, da naj bi šlo za podobno akcijo, kot je bila ob najdbi bombe poleti 2017 v Vurberku. V tem primeru bi morali evakuirati ljudi v krogu 300 metrov, kar bi bil kar zajeten zalogaj. V neposredni bližini najdbe sta namreč največje mariborsko nakupovalno središče Evropark in UKC Maribor, ki sta ta konec tedna sicer delovala nemoteno. Za zdaj še ni jasno, ali ju bo treba izprazniti.

Na Maribor 15.795 bomb

V preteklih letih so na širšem območju v bližini Drave in Europarka našli že več neeksplodiranih zavezniških bomb, saj je bil Maribor v drugi svetovni vojni eno najbolj bombardiranih mest na območju nekdanje Jugoslavije. »Samo 14. oktobra 1944 je na mesto in okolico padlo 560 bomb, ki so ubile 76 ljudi,« je spomnila predstavnica mariborske občine Lidija Ferk.
Veliko podatkov o bombardiranju štajerske prestolnice hrani mariborski Muzej narodne osvoboditve (MNOM). Zavezniška letala so takrat ob vračanju z akcij iz južne Nemčije in Avstrije v svoje baze v južni Italiji tovor preostalih bomb odvrgla na Maribor. Glavni cilji, pove dr. Irena Mavrič Žižek, muzejska svetovalka in vodja arhiva, so bili železniški in glavni most čez Dravo, glavna, tezenska in studenška železniška postaja, železniške delavnice na Studencih ter industrijski obrati v Melju in na Teznem, predvsem Tovarna letalskih motorjev, ki so delali za potrebe nemške vojne industrije.



Maribor so zavezniki prvič bombardirali 7. januarja 1944, nato pa do jeseni ni bilo novih bombnih napadov. A vseeno so se ves ta čas pogosto oglašali alarmi zaradi skoraj vsakodnevnih preletov ameriških bombnikov, zaradi česar so prebivalci bežali v 28 javnih protiletalskih zaklonišč, skupaj so alarmi tulili kar 268-krat. Bombardiranja so se nadaljevala 13. oktobra in so trajala vse do 12. aprila 1945, skupaj pa so Mariborčani med vojno doživeli 29 bombnih napadov. Odvržene bombe so popolnoma porušile ali poškodovale 2290 ali 47 odstotkov zgradb, brez strehe nad glavo je ostalo več kot 4200 Mariborčanov. Umrlo je 483 ljudi, med njimi 60 otrok, ranjenih je bilo 352 prebivalcev.


Sodeč po podatkih MNOM je sicer skupaj 1518 zavezniških letal na mesto odvrglo kar 15.795 bomb, težkih 4750 ton. Ni čudno torej, da nevarnih ostankov vojne ne zmanjka kar tako.