Šport je pomemben na vsaki ravni življenja

Del četrtega Evropskega tedna športa bo v Sloveniji tudi kolesarski selektor Andrej Hauptman, ki je v zadnjih letih opazil velik korak naprej pri aktivnem življenju prebivalcev. Prostora za napredek pa je vseeno še kar precej.

»V zadnjih petnajstih letih je rekreativno kolesarstvo v velikem porastu, ki se iz leta v leto še stopnjuje. K temu so zagotovo pripomogli tudi uspehi slovenskih tekmovalcev, ki še niso bili na tako visoki ravni. Na kolo pa privabljajo predvsem mlade, kar je ključnega pomena za njihov telesni razvoj v najbolj občutljivem obdobju,« za začetek razmere v Sloveniji opisuje Hauptman.
Če le nekajkrat letno sedete na kolo in center mesta zamenjate za poljske poti in vzpone, potem selektorjevim besedam ni težko pritrditi. Če s(m)o bili kolesarji še pred desetimi leti na cestah bolj kot ne osamljeni, lahko zdaj ob lepem koncu tedna včasih srečaš več kolesarjev kot avtomobilov.

»Veseli me, da je v Sloveniji postalo gibanje pomembno, rekreacija pa vidik, na katerega ne smemo pozabiti. Splošno znano je, da šport pozitivno vpliva na zdravje in počutje vsakega posameznika in kdor se redno in zmerno rekreira, ima manj težav z zdravjem. To je na splošno pozitivno, tudi za državo in delodajalce. Res pa je, da bi lahko bila infrastruktura nekoliko bolj prijazna do kolesarjev,« nadaljuje Hauptman, ki še vedno pogosto sede na cestno kolo. Spomladi sta s Primožem Rogličem s kolesom opravila ogled proge svetovnega prvenstva v Innsbrucku.
 

Krivi šoferji in kolesarji

Kolesarstvo kot prevozno sredstvo je v mestnih središčih dobilo svoje mesto, s sistemom izposoje koles so v nekaterih večjih slovenskih mestih zadeli v polno, vse več ulic je namenjenih le pešcem in kolesarjem ... Z vidika mobilnosti je korak naprej naredila tudi infrastruktura, slabše pa je poskrbljeno za rekreativne kolesarje, za katere so urejene in varne kolesarske steze v velikem številu primerov še vedno le pobožne sanje.



Ker kolesarji nimajo svojega dela ceste, ki bi bil povsem ločen od avtomobilov, kot je praksa v tujini, še vedno velikokrat pride do srečanj z nestrpnimi vozniki in nevarnih manevrov na cesti. Za kar so, poudarja Hauptman, krivi tako šoferji kot kolesarji: »Oboji bomo morali narediti še zelo veliko, če želimo, da bodo naše ceste varne, kot so varne v nekaterih najbolj kolesarsko razvitih državah sveta. V zadnjem času opažam, da se stanje na cesti ni kaj dosti izboljšalo. Tudi če kot kolesar poskušaš narediti vse, da bi bil čim manj moteč dejavnik na cesti in bi se držal pravil, se vseeno najdejo vozniki, ki te s tveganim manevrom spravijo v nevarnost. To moramo odpraviti, če želimo, da bo kolesarstvo tudi v prihodnje ostalo ena od najbolj priljubljenih oblik rekreacije.«

V slovenskih kolesarskih klubih že opažajo porast zanimanja najmlajših, ki bi radi postali nasledniki Primoža Rogliča, Mateja Mohoriča, Simona Špilaka ... Takšnih bo vse več, če se bodo uspehi na članski ravni nadaljevali, vse druge pa čaka naloga, da z ustrezno infrastrukturo in strpno vožnjo poskrbijo, da bo kolesarstvo (p)ostalo varna in zdrava oblika rekreacije.