Te planinske sezone za vse, ki se bodo ustavili v kateri od planinskih postojank, ne bo zaznamovala le nova dodatna oprema, to sta zaščitna maska in razkužilo, ampak tudi drugi previdnostni ukrepi, ki jih je treba upoštevati. V isti sobi lahko po zdaj veljavnih pravilih prespijo samo člani iste družine ali iste skupine pohodnikov.

V preteklih dveh ali treh letih so imele planinske koče v slovenskih gorah več kot polovico obiskovalcev iz tujine. To se bo to poletje vsekakor spremenilo, se strinja generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS) Matej Planko. Čeprav si želijo, da bi kljub še vedno preteči nevarnosti koronavirusa začeli prihajati v Slovenijo, bodo morali letos čim več domačih obiskovalcev prepričati, da bodo vsaj del počitnic preživeli v gorah, prenočili v kočah in tam tudi koristili turistične bone. Ker imajo planinske postojanke nizke cene prenočevanja, je sprva kazalo, da v njih ne bo mogoče unovčiti teh vavčerjev, potem pa so vendarle dosegli, da jih bo mogoče porabiti po delih.
 

Boni v planinskih kočah

 
Postopek koriščenja bonov bo preprost. Upravičenec bo moral ob prijavi na dan prihoda ponudnika storitve obvestiti, da bo za opravljeno storitev unovčil bon. Gost bo moral imeti s sabo osebni dokument in podpisan obrazec (Potrditev unovčitve bona). Ponudnik bo nato v informacijski sistem finančne uprave vnesel njegove podatke, finančna uprava pa bo ustrezno zmanjšala dobroimetje upravičenca ter znesek opravljene storitve izplačala ponudniku storitve.

»V PZS priporočamo, da imajo upravičenci s sabo fotokopijo osebnega dokumenta in že izpolnjen obrazec.  Pri posebnih primerih, če bo za mladoletne osebe bon unovčil nekdo, ki ni zakoniti zastopnik, bo le-ta moral imeti s sabo podpisano posebno izjavo. Vse izjave so na Fursovi spletni strani,« je na današnji novinarski konferenci razložil podpredsednik PZS Miro Eržen.


 

Čakajoč na izjemo

Vendar pa bo imelo prenočevanje v planinskih kočah, ki imajo v glavnem sobe z več ležišči, nekatere posebnosti. Za zdaj velja, da lahko v večposteljnih sobah spijo člani istega gospodinjstva ali člani skupine, ki že sicer potuje skupaj. »Na NIJZ smo poslali pobudo, da bi naredili izjemo, po kateri bi bilo mogoče za ljudi, ki niso iz iste družine ali skupine, spanje v večposteljnih sobah  urediti tako, da je eno ležišče vmes prosto, s čimer bi zagotavljali razdaljo, vendar na to še nismo dobili pozitivnega odgovora,« je povedal Matej Planko. Toda zavedati se je treba, je dodal, da so koče tudi zatočišča, v katere se ljudje zatečejo, če jih ujame slabo vreme, noč ali utrujenost. V teh primerih jih koče morajo sprejeti, saj bi bili sicer lahko bili v smrtni nevarnosti.



Vsi, ki načrtujejo prenočitve v teh postojankah, naj si prostor rezervirajo vnaprej. Na PZS sicer uvajajo rezervacijski sistem združenja planinskih zvez alpskega loka, za zdaj so podpisali dogovore o sodelovanju s kakimi 15 kočami, delovati pa naj bi začel v prihodnjih dveh tednih.



»Rezervacijski sistem je prilagojen posebnosti planinskih koč in bo bistveno olajšal rezervacijo prenočišč tako obiskovalcem planinskih koč kot tudi oskrbnikom. Obiskovalci bodo lahko preko spleta v vsakem trenutku videli zasedenost v rezervacijski sistem vključenih koč, tako da bodo lažje načrtovali svoje planinske pohode in se s tem izognili tveganju, da ne bodo dobili prenočišča. A uvedba rezervacijskega sistema bo prinesla tudi več odgovornosti obiskovalcem. V primeru prepozne odpovedi bodo gosti soočeni s finančnimi posledicami, kar je sicer običajna praksa pri rezervaciji nočitev pri ponudnikih v dolini,« je dodal PZS Miro Eržen.
 

Tudi v sredogorju je lepo

Planinska zveza je sicer danes na Mali planini pripravila novinarsko konferenco, na kateri so se posvetili orientaciji. Opažajo namreč, da se obiskovalci gora, odkar imajo v rokah mobilne telefone in z njimi tudi navigacijo, pogosto nanje preveč zanašajo, nimajo pa osnovnega znanja orientacije. »Želimo spomniti na osnovna planinska znanja, uporabo zemljevidov in kompasa ter gibanja po hribih,« je poudaril sogovornik. Veliko planino so izbrali tudi zaradi tega, ker imajo kamniški reševalci tam kar precej dela, ko se ljudje izgubijo.

Ker letos ne bo toliko tujcev v hribih, pričakujejo, da bo manj reševanj neprimerno opremljenih obiskovalcev, kajti Slovenci so večinoma že dobro ozaveščeni. Če se bo v gore odpravilo več domačih turistov, pa je vendarle mogoče pričakovati, da bodo med njimi tudi manj usposobljeni za hojo po zahtevnem terenu, zato priporočajo predvsem obisk sredogorja, kjer imajo koče v primerjavi s tistimi v visokogorju precej manj prenočitev. »Kočam priporočamo, da pripravijo pakete s planinskimi aktivnostmi in drugimi naravnimi in kulturnimi zanimivosti ter poskušajo tako kakšen dan več zadržati obiskovalce,« je dejal Planko.

Letošnje leto je posebno tudi zato, saj je bila zaradi epidemije okrenjena dejavnost markacistov in zgodi se lahko, da marsikje naletimo na pot, ki je na mestih poškodovana. Zato je še toliko pomembnejša priprava na planinski izlet. »Temperature v dolini naj nas ne zavedejo, v nahrbtniku imejmo vedno topla oblačila, vključno s kapo in rokavicami. S poletnimi meseci se prebudijo tudi nevihte in z njimi strele. Zato je pomembno, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj in smo takrat, ko so poletne nevihte najpogostejše, v popoldanskem času, že na varnem v dolini ali planinski koči,« pa je poudaril strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi.