Zakaj se bojimo ruterja, ne pa brivnika?

Wi-fi (angl. wireless fidelity) je najbolj priljubljena tehnologija, ki se uporablja v brezžičnih lokalnih omrežjih (WLAN) za prenos podatkov. Obsežne študije pri frekvencah naprav wi-fi niso potrdile negativnih vplivov na zdravje. Nasprotno: med napravami, ki jih vsakodnevno uporabljamo, so te prav pri dnu.

Brezžični usmerjevalniki in dostopne točke wi-fi omogočajo povezovanje različnih naprav v hitro računalniško mrežo in so zelo priljubljeni zaradi mobilnosti in odprave odvečnih kablov. Oddajajo visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja (VF EMS) v območju mikrovalov (običajno v frekvenčnem območju 2,4 GHz in 5 GHz). Njihova oddajna moč, ki je potrebna, da dosežejo do 50 metrov oddaljen prenosni računalnik ali mobilni telefon, je do 0,2 W. Za primerjavo: mobilni telefoni uporabljajo oddajno moč do 2 W (GSM 0,9 GHz) ter do 0,25 W (UMTS 2,1 GHz), da dosežejo bazno postajo, ki je lahko oddaljena več kilometrov.

Primerjava z drugimi viri

Izpostavljenost sevanjem v bližini naprav wi-fi je še posebej odvisna od oddajne moči naprave, njene zasedenosti in oddajne frekvence. Meritve stopnje specifične absorpcije (SAR), ki meri količino absorbirane energije v človekovem telesu blizu naprav, so bile izvedene pri največji oddajni moči in polni zasedenosti prenosa podatkov. Študija v Angliji je pokazala, da vrednost SAR v telesu desetletnega otroka zaradi izpostavljenosti različnim napravam wi-fi na razdalji 34 centimetrov ne preseže 0,08 W/kg. Dovoljena mejna vrednost SAR je 2 W/kg za lokalno izpostavljenost glave in trupa prek desetih gramov tkiva. Za primerjavo: mobilni telefon povzroča v povprečju več kot desetkrat večje sevalne obremenitve v človeškem telesu od naprav wi-fi v njihovi neposredni bližini.

Kakšna je izpostavljenost naprav wi-fi v primerjavi z drugimi napravami? Številne študije o izpostavljenosti EMS so pri različnih napravah pokazale zelo različne sevalne obremenitve. Primerjava v odstotku mejnih vrednosti glede na uredbo o EMS na razdalji 30 centimetrov pokaže, da najvišje vrednosti najdemo v okolici indukcijskega kuhališča (35 odstotkov mejnih vrednosti), elektronske varuške (24 odstotkov), mobilnih telefonov (15 odstotkov), brivnika (13 odstotkov), sušilnika za lase (12 odstotkov), pri mikrovalovni pečici je ta delež 8 odstotkov, pri računalniku 4 in pri bazni postaji na razdalji 180 metrov 3 odstotke, sledi pametni števec (manj kot 2 odstotka), na zadnjem mestu pa so naprave wi-fi (manj kot odstotek).


 

Meritve v slovenskih šolah

Meritve jakosti signalov naprav wi-fi v šolah, ki jih je izvedel akreditirani Inštitut za neionizirna sevanja (www.inis.si), so pokazale, da so zakonsko določene mejne vrednosti presežene le nekaj centimetrov stran od anten naprav wi-fi pri njihovi polni obremenjenosti (recimo, ko 30 uporabnikov hkrati prenaša videovsebine). V vseh drugih primerih pa so obremenitve celo tik ob antenah pod mejnimi vrednostmi. Povprečna izpostavljenost otrok v učilnici, kjer je na stropu nameščena dostopna točka wi-fi, ne dosega odstotka mejnih vrednosti za prvo območje varstva pred sevanji.



Sevanje je odvisno od količine prenosa podatkov; če prek naprave wi-fi poteka večji podatkovni promet, mora ta oddajati večino časa, zato so tudi povprečne vrednosti VF EMS višje in s tem je izpostavljenost večja. Če pa ni prenosa podatkov, oddajajo naprave wi-fi le zelo kratke signale, tako da je povprečna vrednost VF EMS in s tem izpostavljenost tudi več desetkrat manjša kot ob polni zasedenosti.


 

Zdravstveno tveganje

Pri frekvencah naprav wi-fi so bile izvedene obsežne študije na bioloških celicah in tkivih, zlasti pa dolgotrajne študije na živalih. Te pri jakostih izpostavljenosti, ki so nižje od mednarodno sprejetih mejnih vrednostih, niso potrdile negativnih vplivov na zdravje. Prevladujoče znanstveno mnenje je, da izpostavljenost zaradi naprav wi-fi, ki je nekaj velikostnih razredov nižja od mejnih vrednosti, nima znanega vpliva na zdravje.

Raziskave o bioloških učinkih sevanj naprav wi-fi so sicer zelo razpršene v smislu kakovosti in ugotovitev. Nekaj študij poroča o bioloških učinkih zaradi izpostavljenosti signalom naprav wi-fi, a številne pomanjkljivosti onemogočajo njihovo uporabnost za oblikovanje bolj jasnih zaključkov o možnih negativnih vplivih na zdravje.
Obstaja tudi nekaj epidemioloških študij, ki so pokazale, da se lahko pojavnost raka na možganih in vratu poveča pri dolgotrajni uporabi mobilnega telefona (več kot 30 minut na dan v obdobju desetih let). Zato je leta 2011 Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja pri signalih, ki jih oddajajo mobilni telefoni, opredelila kot »morda rakotvorna za ljudi« in jih razvrstila v skupino 2B, skupaj z v kis vloženo zelenjavo in ekstraktom aloe vere.

Ta razvrstitev pomeni, da obstajajo zelo omejeni dokazi, da takšna sevanja pomenijo povečano tveganje za določene vrste raka v povezavi z rabo mobilnega telefona, medtem ko druge epidemiološke študije, laboratorijske študije in študije o raku pri živalih niso potrdile povezave med rakom in drugimi viri EMS (naprave wi-fi, bazne postaje …). Raziskave se nadaljujejo za boljšo opredelitev tveganja.
 

Ni znanstveno potrjenih razlogov za omejevanje

V javnosti je sicer razširjeno mnenje, da veljavne mejne vrednosti temeljijo samo na znanstveno dokazanih termičnih učinkih in ne varujejo pred nevarnostjo tako imenovanih netermičnih učinkov. Termični učinki VF EMS so dobro raziskani in so podlaga za omejevanje izpostavljenosti ljudi. Toda opravljenih je bilo tudi veliko raziskav o netermičnih učinkih teh sevanj, ki jih je Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji tudi pregledala v procesu izoblikovanja mejnih vrednosti. Vendar večine teh študij zaradi cele vrste pomanjkljivosti ni bilo mogoče upoštevati, saj niso vzdržale strogega znanstvenega preverjanja oziroma jih v neodvisnem znanstvenem laboratoriju ni bilo mogoče zanesljivo ponoviti in s tem potrditi.



Na podlagi trenutnih znanstvenih izsledkov o vplivih VF EMS na zdravje in s tem priporočil ključnih mednarodnih organizacij lahko sklenemo, da ni razlogov, da naprav wi-fi ne bi uporabljali v šolah, domovih in na drugih javnih krajih. Kljub temu pa je pametno upoštevati preproste ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti, ki jih najdete v okvirčku.

–––
Dr. Peter Gajšek, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, dr. Blaž Valič, Inštitut za neionizirna sevanja