Zakaj je Drnovšek premagal Bulca

Leta 2000 je Stephen Hawking na vprašanje, kako se bo po njegovih predvidevanjih razvijala znanost, odgovoril: »Mislim, da prihaja stoletje kompleksnosti.« S tem je opozoril na vse pomembnejše znanstvene ideje, metode in tehnike, ki so se pojavile konec preteklega stoletja in omogočajo odkrivanje zakonitosti v zelo zapletenih, medsebojno povezanih sistemih, kot so družbena, prometna, finančna in telekomunikacijska omrežja.

Slovenski znanstveniki, ki se že več let ukvarjajo z analizo omrežij, so se zbrali na Institutu Jožef Stefan na srečanju NetSlo'19, kjer so predstavili rezultate raziskav na tem hitro razvijajočem se področju znanosti. Namen srečanja je spodbuditi interdisciplinarne raziskave in sodelovanje strokovnjakov na področjih računalništva in informacijskih znanosti, družbenih ved, fizike, matematike, statistike, biomedicine in drugih naravoslovnih znanosti, je v uvodu povedal fizik dr. Zoran Levnajić s fakultete za informacijske študije v Novem mestu, ki je konferenco pripravil v sodelovanju z raziskovalci Odseka za tehnologije znanja na IJS ter Fakultete za računalništvo in informatiko, Fakultete za družbene vede in Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani.


 

Enotni zakoni, enotna orodja

Temeljno odkritje znanosti o omrežjih je, da so si strukture omrežij, ki se pojavljajo na različnih področjih človekovega delovanja in v naravi, medsebojno podobne, ker se razvijajo na podlagi enakih zakonitosti in pravil, kar omogoča uporabo skupnega sklopa matematičnih in računalniških orodij za raziskovanje teh kompleksnih sistemov.

V medicini omogoča analiza omrežij posebno pomembne nove vpoglede v nevroznanosti, predvsem pri globalnem proučevanju delovanja možganov. Možgane namreč lahko razumemo kot veliko omrežje, povezano na dveh ravneh, pri čemer pomeni strukturna oziroma anatomska raven povezovanje fizičnih možganskih centrov prek nevronskih snopov, medtem ko pomeni funkcionalna raven korelacijo aktivnosti možganskih regij, ki se meri z elektroencefalografijo in drugimi metodami, je dejal dr. Gorazd Drevenšek z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v nadaljevanju z dr. Zoranom Levnajićem predstavil sodobne pristope k analizi omrežij v nevroznanosti.
 

Močno omrežje šibkih povezav

Dr. Ali Žerdin, urednik Sobotne priloge časopisa Delo, je uporabil orodja, ki jih omogoča analiza socialnih omrežij, za pojasnjevanje političnega vzpona dr. Janeza Drnovška leta 1989 in nadaljevanje njegove slabih 20 let trajajoče kariere oziroma, kot je dejal, za razumevanje enigme Drnovšek. »Ne zato, ker bi se v ozadju Drnovškovega vzpona skrivalo močno, zarotniško omrežje, ampak zaradi omrežja šibkih povezav, v katerega je bil vpet. Njegov tekmec Marko Bulc je bil leta 1989 vpet v omrežje močnih povezav, nomenklaturo in lovsko zvezo, Drnovšek pa je bil po drugi strani vpet v svet gospodarstva, robove nomenklature in robove nove, alternativne politike ter v akademski svet.

Donosi socialnega kapitala Marka Bulca in nomenklature so bili leta 1989 že negativni, omrežje šibkih povezav pa je Drnovškovi volilni bazi dalo nepričakovano širino,« je dejal dr. Ali Žerdin in v nadaljevanju poudaril, da Drnovškove koalicije niso bile koalicije sorodnih strank, ki bi lahko tvorile levi ali desni politični blok, pač pa raznorodne koalicije, ki so segale prek ločnice levo − desno, staro − novo, rdeče − črno. »Bolje od političnih sodobnikov je razumel, da mora samega sebe postaviti v središče. Njegovi politični sopotniki so leta 1993 menili, da bo šibkejši, če bo moral hkrati podpisati dve identični koalicijski pogodbi – z levim in desnim koalicijskim polom, a Drnovška je prav to delalo močnejšega, ker ga je umeščalo v središče,« na podlagi analize socialnih omrežij ugotavlja dr. Ali Žerdin.
 

Trdovratno zavračanje dejstev

Dr. Fabiana Zollo z Oddelka za znanosti o okolju, informatiko in statistiko na Univerzi Ca' Foscari v Benetkah je predstavila obsežno analizo spletnih družbenih omrežij, prek katerih se širijo pogosto tudi povsem neresnične informacije, ki lahko pomembno vplivajo na oblikovanje javnega mnenja. Raziskava je pokazala obstoj ostro ločenih skupin, podobno mislečih ljudi, ki jih povezujejo skupni viri informacij oziroma branje omejenega sklopa spletnih strani, kar potrjuje in krepi njihova stališča. Dr. Zollo je dejala, da je težnja do potrjevanja osebnih prepričanj eden pomembnejših dejavnikov, ki določajo iskanje in spremljanje medijskih novic, razvidna pa je tako v političnih razpravah (na primer o brexitu) kot tudi, ko gre za osebna vprašanja in probleme civilne družbe (na primer vremenske spremembe, cepljenje). »Pojav je skrb vzbujajoč,« je poudarila. »Če so ljudje napačno informirani, oblikujejo prepričanja, zaradi katerih prezrejo resnična dejstva in dokaze, zelo pogosto zavračajo podatke, ki se z njihovim mnenjem ne ujemajo, in tudi opozorila, da gre za neresnične informacije, ne uspejo popraviti njihovih napačnih predstav.«

Temu učinku se poskušajo izogniti znanstveniki, ki si prizadevajo, da bi svoj problem čim natančneje in čim bolj nepristransko osvetlili, vendar zahteva sledenje obsežni strokovni literaturi zelo veliko časa in truda. Metode in tehnike analize velikih omrežij je mogoče uporabiti tudi za povečanje učinkovitosti in hitrosti proučevanja znanstvene literature. Dr. Lovro Šubelj s fakultete za računalništvo in informatiko je srečanje zaključil s predstavitvijo novega pristopa, ki omogoča sledenje zgodovinskemu razvoju izbranega znanstvenega področja. Metoda temelji na sklicevanju med publikacijami, pokaže pa razvoj posameznega področja vse od najpomembnejše starejše publikacije do najbolj citiranih novejših objav.