Evropski raziskovalni svet (ERC) je objavil rezultate razpisa za utrditev samostojne raziskovalne poti (consolidator grant). Med več kot 2000 prijavljenimi so izbrali 308 raziskovalcev, med njimi je tudi slovenski teoretski fizik dr. Lev Vidmar z Odseka za teoretično fiziko Instituta Jožef Stefan.

Dr. Vidmar, ki je tudi izredni profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, je ocenjevalce pri ERC prepričal z inovativno idejo o raziskovanju termalizacije in ergodičnosti. Za projekt Meje kvantnega kaosa – Boundaries of quantum chaos je pridobil dva milijona evrov za obdobje petih let. Za Institut Jožef Stefan je to sedmi raziskovalni projekt​ ERC. 

»Termalizacija in ergodičnost sta lastnosti, ki veljata za večino sistemov v naravi. Z njima se pogosto srečujemo v vsakdanjem življenju, denimo ko se kocka ledu stali v topli pijači ali ko se vonj dišečega parfuma razleze po celotni sobi,« so pojasnili. Dr. Vidmar te pojave raziskuje v kvantnem svetu. »Današnje razumevanje teh lastnosti na področju kvantnih sistemov je, da so posledica temeljnega principa v naravi, to je princip kvantnega kaosa. Kljub temu pa se nekateri sistemi ne podrejajo tem zakonitostim in kažejo drugačne lastnosti, ki niso skladne s principom kaosa. To vodi do prehoda med dvema različnima fazama: tisto, v kateri sistem termalizira, in tisto, v kateri ne termalizira. Na robu kvantnega kaosa torej lahko srečamo povsem novo vrsto faznih prehodov, ki jo imenujemo fazni prehod z zlomom ergodičnosti. Osrednja hipoteza Vidmarjevega projekta temelji na dveh premisah: da se bližino faznega prehoda lahko zazna že v režimu, ki se zdi globoko v območju kaosa, ter da se ključne lastnosti faznega prehoda lahko opazi kot univerzalne lastnosti kvantne dinamike. Te premise omogočajo nov vpogled v razumevanje pogojev, kdaj bo zares prišlo do faznega prehoda in kdaj se ta pojavlja zgolj kot navidezna lastnost v majhnih kvantnih sistemih.« To znanje vodi k izboljšavam na področju kvantnih simulatorjev in kvantnih računalnikov.

Lev Vidmar dodelitev projekta razume kot priznanje in nadaljnjo spodbudo za plavanje malo stran od glavnega toka raziskav. »Ne smemo pozabiti, da so bile ideje, na katerih gradi moj projekt​ ERC, še pred štirimi leti v nemajhnem delu raziskovalne skupnosti označene kot precej kontroverzne,« je spomnil in dodal, da projekt tudi dokazuje, da »evropska raziskovalna skupnost ceni pluralnost pogledov in spodbuja razvoj idej, ki se morda na začetku zdijo v nasprotju z večino do takrat uveljavljenih idej«.