Nastop slovenskih raziskovalk v OZN

Ljubljana – Na današnji dan, ko peto leto zapored zaznamujemo mednarodni dan žensk in deklet v znanosti, pripravljajo Združeni narodi (OZN) konferenco, na kateri bosta med nastopajočimi tudi mladi slovenski raziskovalki. Polona Šafarič Tepeš in Katarina Meze se izobražujeta in delata na inštitutu Cold Spring Harbor Laboratory (CSHL) v New Yorku, od koder prihaja osem Nobelovih nagrajencev, med njimi James Watson, ki je odkril strukturo DNK.

Delegati Združenih narodov iz 11 držav so 21. januarja obiskali laboratorij CSHL, da bi se seznanili z njegovimi raziskovalnimi in znanstvenoizobraževalnimi programi. Obisk je bil plod sodelovanja med Darjo Bavdaž Kuret, stalno predstavnico Slovenije v OZN, ter doktorskima študentkama Šafarič Tepeševo in Mezetovo. Ti bosta zdaj nastopili še na mednarodni konferenci, kjer bosta predstavili svoje delo, uspehe, izzive in misli o vključitvi žensk v znanost.

Pomembnost vzornic

Katarina Meze na inštitutu CHSL raziskuje strukturo bioloških molekul (proteinov) na atomski ravni, da bi bolje razumeli regulacijo genov. Na Univerzi York v Veliki Britaniji je opravila magisterij, nato pa se je odločila za doktorski študij na CHSL – enem izmed vodilnih inštitutov na področju molekularne biologije in genetike – in se leta 2015 preselila v New York: »Preskok v novo okolje ni bil preveč zahteven. Inštitut je dobro organiziran in novim študentom pomaga pri čim hitrejši vključitvi.« Študenti prihajajo z vsega sveta, v njenem letniku jih je sedem iz petih držav. Po končanem doktorskem študiju želi ostati v raziskovanju.



Novembra 2017 sta s Šafarič Tepeševo srečali diplomatko Darjo Bavdaž Kuret. Kmalu so organizirali obisk laboratorija, Bavdaž Kuretova pa jima je že jeseni predstavila dogodek, na katerem bosta danes sodelovali. »Tako v znanosti kot v politiki je na vodilnih položajih premalo žensk, in to zaradi neenakopravnosti spolov. Ženske v znanosti potrebujemo vzornice z vseh področij. Te nam dajejo zgled in navdih, da se lahko samouresničimo pri delu, ki nas veseli, in smo pri tem lahko tudi uspešne,« je poudarila Šafarič Tepeševa.


Šafarič Tepeševa je študentka interdisciplinarnega doktorskega študija biomedicine na fakulteti za farmacijo, pod mentorstvom profesorja Boruta Štruklja. Pred vpisom na doktorski študij je spoznala svojo sedanjo somentorico Raffaello Sordella, strokovnjakinjo na področju pljučnega raka in profesorico na CSHL. Šafarič Tepeševi je New York po dobrih štirih letih utrdil kožo in obrusil karakter: »Boj za ohranitev projekta, 70-urni delovni teden, ki upravičuje moje delovno mesto, in iskanje financiranja se dogajajo vsak teden.«

V New Yorku je veliko mamljivih priložnosti v znanosti, vendar sogovornici ne odtehtajo kakovosti življenja. Po končanem doktoratu se zato želi vrniti v Evropo, čim bliže družini in prijateljem iz Slovenije, kjer bi imela tudi priložnosti za samouresničitev.

Sto let moške prevlade

Slovenija se po podatkih Eurostata po deležu žensk v znanosti med 34 evropskimi državami uvršča na 17. mesto in na 14. med 27 članicami EU. V prvem študijskem letu ljubljanske univerze (1919/1920) je bilo med študenti le tri odstotke žensk, zadnjih 20 let je razmerje med študentkami in študenti približno 60 proti 40. Obratne pa so številke v akademskem svetu. Med raziskovalkami in raziskovalci ter visokošolskimi učiteljicami in učitelji, sodelavkami in sodelavci že sto let prevladujejo moški. Razmerje zadnjega desetletja je povprečno 60 proti 40 odstotkov v korist moških.

Astrofizičarka Andreja Gomboc ob današnjem dnevu opozarja, da je še veliko nezavedne diskriminacije, pristranskosti pri ocenjevanju dosežkov raziskovalk in dvojnih meril. Številni stereotipi o vlogi spolov in njihovih talentih, s katerimi je prežeta celotna družba, marsikatero dekle odvrnejo od študija naravoslovnih in tehničnih ved.