Boj proti sepsi in odpornim bakterijam

Sepsa je skrajni imunski odziv na okužbo. Sproži se takrat, ko se v nekem organu začne okužba, navadno bakterijska, in se nato razširi po vsem telesu. Brez hitre diagnoze in zdravljenja lahko povzroči hudo poškodbo tkiv, odpoved organov in smrt.

Profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis zadnjih 18 let raziskuje nov način zdravljenja sepse, zaradi katere vsako leto umre okrog enajst milijonov ljudi. Specialist za nalezljive bolezni v univerzitetni bolnišnici Attikon v Atenah in predsednik evropskega združenja za sepso se je v raziskovalnem projektu ImmunoSep, ki ga je financirala EU, morda približal pomembnemu odkritju.

V raziskavah se je osredotočil na to, kako telo spodbuditi, da se s prilagoditvami imunskega sistema bori proti sepsi. »Če se imunski sistem vrne v normalno stanje, lahko pričakujemo, da se bo širjenje okužbe ustavilo,« je pojasnil. Projekt ImmunoSep je sicer koordiniral profesor Mihai G. Netea z Radboudove univerze na Nizozemskem, sodelovali pa so še strokovnjaki iz Francije, Nemčije, Italije, Romunije in Švice.

Giamarellos-Bourboulis je opozoril na nujen boj proti sepsi. Pri sepsi gre za pravo pandemijo, ki je precej hujša od pandemije covida, je poudaril.

Imunski odziv

Čeprav so antibiotiki za zdaj edini učinkovit način zdravljenja sepse, je treba izboljšati diagnostiko in razširiti možnosti zdravljenja, da bi zmanjšali število smrtnih primerov. Sepsa je tako povzročitelj kot posledica sprememb v bolnikovem imunskem sistemu. »Ta sprememba imunske funkcije je pri bolnikih različna,« je pojasnil Giamarellos-Bourboulis. Imunski odzivi so običajno dveh vrst – hiperodziv, pri katerem se imunski sistem pretirano odzove in povzroči veliko škode, in imunska paraliza, pri kateri je sistem preobremenjen in preneha delovati.

Skupaj s sodelavci v Grčiji in na Nizozemskem je oblikoval teste za razlikovanje med hiperimunskim odzivom in imunsko paralizo ter preučil različne možnosti zdravljenja z zdravili, ki se sicer uporabljajo pri drugih boleznih. Med drugim so uporabili rekombinantni humani interferon gama, s katerim zdravijo nekatere redke bolezni imunskega sistema. Pri bolnikih z imunsko paralizo je zdravilo, kot kaže, uspešno obnovilo delovanje imunskega sistema. Če se bo zdravljenje ob koncu študije izkazalo za uspešno, namerava Giamarellos-Bourboulis v sodelovanju z evropsko agencijo za zdravila pridobiti regulativno odobritev za uporabo teh zdravil pri bolnikih s sepso. »Če pa nobeno od zdravil ne bo delovalo, bomo analizirali podatke in ugotovili, zakaj ni bilo uspeha, da bi tako lahko izvedli prilagoditve,« je dejal.

Odpornost proti antibiotikom

Precejšnja ovira pri zdravljenju sepse je protimikrobna odpornost. Ta tudi najbolj skrbi raziskovalce. »Če ne bomo rešili problematike odpornosti proti antibiotikom oziroma našli novih antibiotikov, bo število umrlih v prihodnjih letih strašljivo veliko,« je pojasnil Giamarellos-Bourboulis. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2019 razglasila protimikrobno odpornost za eno od desetih največjih groženj za javno zdravje. V EU zaradi nje vsako leto umre več kot 35.000 ljudi. Da bi pripomogla k odpravljanju te grožnje, je EU leta 2021 financirala vseevropsko klinično raziskovalno mrežo za nalezljive bolezni Ecrai, ki je prva te vrste v Evropi. »Predvidevamo, da je polovica primerov sepse posledica proti antibiotikom odpornih bakterij,« je dejal.

Po podatkih SZO je trenutno v fazi razvoja približno 70 potencialnih novih protibakterijskih zdravil, od katerih večina deluje podobno kot sedanji antibiotiki. Z močnimi antibiotiki širokega spektra lahko zdravimo številne okužbe in jih uporabimo takrat, ko zdravniki ne vedo natančno, s čim imajo opravka. Vendar ta zdravila prispevajo tudi k odpornosti proti antibiotikom.

S tem se je ukvarjal Grzegorz Gonciarz, operativni direktor švicarskega podjetja Resistell, ki razvija medicinsko tehnologijo. Podjetje je pridobilo evropska sredstva za razvoj platforme za hitro testiranje občutljivosti za antibiotike. Ta bi omogočila hitro določitev najboljšega antibiotika za zdravljenje okužbe. Izdelali so napravo, ki lahko v dveh urah določi najučinkovitejše antibiotično zdravljenje. Pri sedanjih testih to traja dva dni ali več, med čakanjem na rezultate pa zdravniki običajno začnejo zdravljenje z antibiotiki širokega spektra.

Resistellov test se od drugih razlikuje v tem, da meri, kako učinkoviti so različni antibiotiki pri uničevanju bakterij. Občutljivost za antibiotike se običajno preverja z gojenjem bakterij v petrijevki ali v drugih bolj avtomatiziranih sistemih z različnimi antibiotiki in ugotavljanjem, kateri najbolje zavirajo njihovo rast. Švicarsko podjetje pa je ubralo drugačno pot. Ni več potrebe po gojenju bakterij, saj tehnologija namesto tega meri njihove vibracije.

Ko so bakterije izpostavljene učinkovitim antibiotikom, jih ti uničijo, njihove vibracije pa se zmanjšajo. Test uporablja algoritme, razvite s strojnim učenjem, za merjenje teh bakterijskih vibracij in ugotavlja, kateri antibiotiki delujejo in kateri ne. Podjetje Resistell si zdaj prizadeva, da bi tehnologija postala bolj avtomatizirana in da bi jo lahko uporabljali ne le za zdravljenje sepse, ampak tudi pri tuberkulozi in okužbah sečil.

--------------------

Raziskave, omenjene v članku, je financirala EU. Članek je bil prvotno objavljen v reviji Horizon, reviji EU za raziskave in inovacije.