Zelena luč za Severni tok 2, a tudi koncesije Ukrajini

Berlin – Ameriška vlada svari pred obveščevalnimi in vojaškimi vidiki ruskega plinovoda Severni tok 2 ter ne izključuje niti sankcij, nemška kanclerka in ruski predsednik pa sta v Sočiju vseeno potrdila nadaljevanje spornega projekta. Vladimir Putin je privolil v koncesije Ukrajini, ki bo še naprej tranzitna država za njihov plin, »dokler bo to gospodarsko upravičeno«.

Ameriško nasprotovanje Severnemu toku 2 ni nič novega, saj je to počel že predsednik Barack Obama, je na tiskovni konferenci s kanclerko Angelo Merkel ocenil Putin. Po njegovem mnenju to nasprotovanje temelji na podpori Ukrajini, »ki z nami noče sodelovati, hoče pa biti za tranzit plačana z dvema, tremi milijardami dolarjev na leto«. Sam nima nič proti temu, dokler je gospodarsko upravičeno, hkrati pa je poudaril vse manjše dobave plina iz Norveške in Velike Britanije, medtem ko je povpraševanje v evropskih državah vse večje. Drugi vzrok za ameriško nasprotovanje pa naj bi bil, da Donald Trump ni le predsednik ZDA, ampak tudi podjetnik, ki hoče na evropskem trgu zagotoviti prodajo svojega utekočinjenega plina. »Je to mogoče? Ja, je mogoče, a je tudi drago!« je dejal kremeljski voditelj o ceni ameriškega utekočinjenega plina, ki je za četrtino ali celo tretjino dražjega od ruskega.

Nemški »strateški interes« za dobre odnose z Rusijo

Nemška kanclerka je poudarila tesne odnose z ZDA, a tudi »strateški interes« za dobre odnose z Rusijo. Ob vseh razlikah se strinjajo o številnih temah, v vsakem primeru pa je zanjo dialog med državama »zelo pomemben«. Za izmenjavo mnenj s »ključno partnerico Nemčijo« se je zavzel tudi Putin in res sta se s kanclerko pogovarjala tudi o jedrskem sporazumu z Iranom, ki ga obe državi kljub izstopu ZDA želita rešiti, o Siriji in Ukrajini. Pri zadnji sta se zavzela za izpolnjevanje sporazuma iz Minska, čeprav je kanclerka opozorila, da so tudi ponoči pred njunim srečanjem zaznali kršitve premirja. Spet se je zavzela za nastanitev vojakov OZN.

Glede Sirije pa je ruski predsednik svoje stališče nakazal z gostovanjem predsednika Bašarja Asada v Sočiju tik pred prihodom nemške kanclerke. S tem je zavrnil nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen, ki ne vidi dolgoročne prihodnosti »s klavcem Asadom, ki ima krvave roke«. Kanclerka je ruskega predsednika pozvala k vplivanju na sirskega voditelja, naj ne razlasti beguncev iz svoje države, Putin pa je pozval k pomoči pri obnovi Sirije brez političnih pogojev, saj naj bi se begunci le tako lahko vrnili domov.

Pri drugih vprašanjih je ruski voditelj dobrega zdravja zaželel nekdanjemu agentu Sergeju Skripalu, ki je pravkar zapustil britansko bolnišnico, a tudi podvomil, da je bil zastrupljen, saj bi bil v tem primeru »na mestu mrtev«. Voditelj države, ki je osumljena zastrupitve z vojaškimi strupi, je Veliki Britaniji spet ponudil pomoč v preiskavi. Nemška kanclerka tega ni komentirala, je pa kot »vsekakor vznemirljivo« ocenila omejevanje dela novinarjev v Rusiji. Putin je odgovoril z obsodbo aretacije ruskega novinarja Kirila Višinskega v Ukrajini.