Po posegu kitajskih oblasti so kriptovalute utrpele veliko izgubo, vprašanje je, ali si bodo opomogle.

Galerija
Kitajski »rudarji« pokrivajo blizu 80 odstotkov globalne trgovine v kriptovalutah. FOTO: Ann Wang/Reuters
V naadaljevanju preberite:
Kitajska se že leta ne more odločiti, kakšno stališče naj zavzame do kriptovalut. Leta 2013 je, na primer, bitcoin opredelila kot »virtualno surovino«, v katere spletni preprodaji lahko posamezniki svobodno sodelujejo. Leto pozneje je centralna banka vsem bankam in družbam za internetna plačila prepovedala strankam ponujati storitve, povezane z bitcoini. Septembra 2017 je Kitajska prepovedala začetno ponudbo kriptokovancev, da bi vlagatelje zaščitila pred neprijetnimi finančnimi tveganji, a se je nato ustvarilo svojevrstno sivo območje, v katerem je v določenem trenutku kar 90 odstotkov »rudarjenja« potekalo znotraj Velikega zidu.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji