Trumpovo močvirje: seks, laži in odvetniki

New York – Američani, ki so volili za Donalda Trumpa, so vedeli, da v Belo hišo ne bo prišel ravno ministrant. Njegovi nasprotniki so vedeli, da je novi predsednik brez moralnega kompasa. Oboji se zdijo osupli ob vseh aferah, ki pretresajo Ovalno pisarno. Le da prvim še vedno ni mar.

Zvezdnik resničnostne televizije, ki je priznaval, da so njegove trditve pogosto »verodostojna pretiravanja«, je bil kot ustvarjen za sedanje politično okolje, ki ne ceni več dejstev in resnice, zato ga je uspešno izrabil za nepričakovani politični vzpon. Nikogar več ne preseneča, da je po štetju časnika Washington Post ta teden presegel število 3000 netočnih izjav in neresnic v času svojega vodenja države, povprečno 6,5 na dan. Toda laganje o aferi Stormy Daniels je pretrgalo celo debelo kožo ljudi okrog njega in sprožilo resno krizo v Beli hiši. Trump je v zadnjih tednih prenovil svojo odvetniško ekipo, s čimer naj bi prešli v ofenzivo in se poskušali otresti sence tako imenovane ruske preiskave, v kateri posebni preiskovalec Robert Mueller išče morebitne povezave med Trumpovo kampanjo in – domnevnimi – ruskimi posegi v volitve ter raziskuje, ali je predsednik poskušal ovirati tovrstno preiskavo. Potem se je zgodil Rudy Giuliani.

Globoka kriza

Konservativni dnevnik Wall Street Journal, ki je prvi razkril, da je Trumpov osebni odvetnik Michael Cohen oktobra porno zvezdnici plačal 130.000 dolarjev v zameno za molk o njuni – domnevni – aferi iz leta 2006, je včeraj trdil, da je Trump tvegano strategijo zasnoval skupaj s svojim novim odvetnikom in nekdanjim županom New Yorka. Giuliani je v sredo v intervjuju za Fox News razkril, da je predsednik Cohenu redno nakazoval 35.000 dolarjev na mesec, denar je bil namenjen tudi poplačilu dolga za utišanje Danielsove. Trump je nato v četrtek to potrdil na družbenem omrežju Twitter, oba sta poudarjala, da ni šlo za denar iz politične kampanje in da zato to ni kršitev zakonov o predvolilni zakonodaji.



Analitiki so nemudoma začeli ugibati, zakaj nenaden preobrat, potem ko je Trump (neprevidno) javno zanikal, da ni vedel za Cohenovo plačilo porno zvezdnici. Ker so zvezni policisti v začetku aprila Cohenu vdrli v pisarno in zasegli ogromno podatkov, so domnevali, da sta Trump in Giuliani preventivno preobrnila zgodbo, da bi preprečila še bolj neprijetno policijsko razkritje.

»Predstavljajte si, kako globoka je kriza, če je najboljši odgovor priznanje, da si porno zvezdnici plačal za njen molk,« je večerni televizijsko komik Trevor Noah nazorno opisal predsednikove težave. Toda Giuliani je bil verjetno preveč zgovoren, saj je dejal, da je bil namen Cohenovo plačila Danielsovi preprečiti objavo zgodbe in izbruh škandala pred volitvami 2016. To pa pomeni, da je bilo plačilo povezano z volitvami, trdi Brendan Fischer, odvetnik organizacije Pravno središče za kampanjo, ki se ukvarja z volilno zakonodajo. Podobno meni profesor prava Rick Hasen z Univerze Kalifornija. Če to drži, gre za več kršitev zakonodaje, saj se Cohenovo plačilo šteje za donacijo kampanji, ki je presegla dovoljeno zgornjo mejo (ta znaša 2700 dolarjev), predsednikova nakazila odvetniku pa so tako prikriti volilni izdatki. Oboje je kaznivo dejanje, ki zahteva zvezno preiskavo. Predsednik se lahko tolaži, da so obsodbe v takih primerih zelo redke, zvezna volilna komisija, ki izreka kazni, pa ima trenutno samo štiri od šestih članov, dva sta republikanca, eden je demokrat in eden neodvisen, za obsodbo bi četverica morala glasovati soglasno.

Trumpov kaos

Ob vsem tem ni čudno, da je Trump včeraj za težave začel bremeniti Giulinija, ki »je šele včeraj začel z delom« in zato da še ne pozna vseh dejstev primera. Kar seveda ne drži, saj odvetnik že nekaj tednov sodeluje z Belo hišo. Toda očitno deluje zunaj vzpostavljene hierarhije in ima neposreden dostop do predsednika. »Zaposleni v Beli hiši so zaskrbljeni pred vrtiljakom, ki nas čaka v prihodnjih dneh,« je bilo vljudno izrečeno mnenje neimenovanega člana vlade. Tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders je morala priznati, da je za razkritje izvedela tako kot drugi, kot gledalka televizije. Besni so tudi pravniki Bele hiše, saj je Giulianijevo priznanje povsem podrlo njihovo strategijo, s katero so mesece poskušali postaviti ostro ločnico med rusko preiskavo ter dogajanjem okoli Danielsove. To naj bi ostalo obstransko dogajanje, v najslabšem primeru omejeno na obscen škandal.



Giuliani ni samo škandala spremenil v morebitno kršitev volilne zakonodaje, pač pa je z besedami, da je predsednik odpustil prejšnjega direktorja FBI Jamesa Comeyja, ker ta ni hotel ustaviti ruske preiskave, dal novo orožje posebnemu preiskovalcu Muellerju in njegovi preiskavi o Trumpovem oviranju postopka. S slednjim se bo po novem ukvarjal Emmet Flood, slavni odvetnik, ki je branil Billa Clintona in ki je le nekaj ur po prevzemu novega dela za Belo hišo verjetno zgrožen poslušal, kaj počne njegov kolega v vladni pravniški ekipi. Zgroženi so tudi odvetniki Michaela Cohena, saj je to omajalo njihove trditve, da dokumenti, zaseženi v njegovi pisarni, vsebujejo gradivo, ki je zaščiteno z zaupnostjo med odvetnikom in njegovo stranko ter ga je zato treba izločiti. Dogajanje po besedah Adams Davidsona iz časnika New Yorker samo še potrjuje, kakšen kaos vlada okrog Trumpa in kako se nedisciplinirano besedičenje z vrha širi tudi na ljudi okoli njega. In pojasnjuje trditve (sicer uradno zanikane), da naj bi obupani šef osebja John Kelly poskušal narediti red v Beli hiši in šefa večkrat razglasil za idiota.

Peti amandma

S političnega vidika zadnje dogajanje (še) ne bo imelo neposrednega vpliva. Ameriška javnost, vključno z mediji je vse bolj navajena na Trumpov slog vladanja, po raziskavi televizijske mreže NBC 61 odstotkov Američanov ugotavlja, da predsednik redko govori resnico. Toda v razklanem političnem okolju tudi tisti republikanski volivci, ki dvomijo o resnicoljubnosti predsednika, tega še naprej podpirajo. Laži Trumpovega kroga niso povsem brez posledic. Mueller, ki prede vse tesnejšo mrežo okoli predsednika, je že večkrat pokazal, da bo kaznoval vse, ki pod prisego niso govorili resnice. Pred dnevi je na plan prišlo slabih petdeset vprašanj, ki naj bi jih po mnenju Trumpove odvetniške ekipe posebni preiskovalec želel postaviti predsedniku.

Ni jasno, zakaj je seznam prišel v javnost, po nekaterih razlagah poskušajo odvetniki na ta način prepričati svojo stranko, naj zavrne pričanje. Te dni poteka vroča razprava, ali Mueller lahko zahteva zaslišanje predsednika, večinsko mnenje je, da bo ustavno sodišče (če bo Bela hiša vložila pritožbo) tako kot v preteklost to dovolilo. Zato Trumpovi odvetniki v ozadju navijajo, naj se zateče v objem petega amandmaja k ustavi, po katerem pričam ni treba odgovarjati na vprašanja, če bi na ta način kompromitirale sami sebe. To pa bi lahko postalo politična katastrofa, še posebno v primeru predsednika, ki je javno izjavljal, da peti amandma uporabljajo samo tisti, ki so krivi.