Tihooceansko trgovinsko premirje

Washington – »Trgovinska vojna je odložena,« je včeraj ameriški finančni minister Steven Mnuchin sporočil, da so dvodnevna pogajanja v Washingtonu prinesla korak naprej. Ta naj bi pomenil, da se bodo Kitajska in ZDA odrekle uvedbi novih carin ter poskušale najti način, kako zmanjšati ameriški trgovinski primanjkljaj in spodbuditi ameriški uvoz na Kitajsko.

Dogovor so potrdili tudi v Pekingu, podpredsednik kitajske vlade Liu He je po vrnitvi iz Washingtona dejal, da sta se obe strani odrekli uvedbi že napovedanih carin. Z nadaljevanjem pogovorov pa naj bi oblikovali sporazum, kako zmanjšati 375 milijard dolarjev vredno razliko med kitajskim izvozom v ZDA in ameriškim na Kitajsko. V sobotni skupni izjavi so zapisali, da bo Kitajska »za zadovoljitev naraščajoče potrošnje Kitajcev in za uresničitev kakovostnega gospodarskega razvoja močno povečala nakup ameriškega blaga in storitev, kar bo pomagalo pri rasti in zaposlovanju v ZDA«.

V izjavi so se izognili številki, kolikšno naj bi bilo to »močno povečanje«. Bela hiša je med pogajanji v Pekingu v začetku meseca zahtevala zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja za 200 milijard dolarjev, kar je kitajska stran takrat zavrnila. Lawrence Kudlow, vodja nacionalnega gospodarskega sveta, je v petek znova dejal, da bi bilo zmanjšanje za vsaj 200 milijard »dobra številka«, to je ponovil tudi včeraj.
 

Kmetijstvo in energija

Gospodarski analitiki menijo, da Kitajska ne bo privolila v takšne konkretne zaveze, po besedah Eswarja Prasada z univerze Cornell je dogovor »šibek in ohlapen«, a bo vsaj nekoliko razelektril trgovinsko napetost med obalama Tihega ocena. To je potrdil odziv iz Pekinga, tamkajšnje zunanje ministrstvo je že v petek zavrnilo »govorice« o 200 milijard dolarjev večjem uvozu iz ZDA, časnik People’s Daily, glasilo kitajske komunistične partije, pa je v soboto zapisal, da je številka »nesporazum«. Njihova izdaja v angleščini je pogovore označila kot »spoznavanje skrbi drugega« ter iskanje »zmagovite rešitve za obe strani«.

V Washingtonu trdijo, da naj bi Kitajska privolila predvsem v večji uvoz kmetijskih izdelkov ter energije, po besedah Mnuchina naj bi Američani za 35 do 40 odstotkov povečali kmetijski izvoz ter za 50 do 60 milijard dolarjev v treh do petih letih prodajo energije, kar bi podvojilo sedanji obseg. Ameriški trgovinski minister Wilbur Ross naj bi v prihodnjih dneh obiskal Peking in poskušal najti tudi druga področja, na katerih bi se kitajski trg lahko bolj odprl za ameriško ponudbo.
 

Ozkoglednost predsednika

Napadi na Kitajsko in ameriški trgovinski primanjkljaj so bili rdeča nit predvolilne kampanje Donalda Trumpa, ki vse vidi le skozi črno-belo optiko zmagovalcev in poražencev. Tudi kot predsednik nenehno trdi, da je neravnovesje v trgovanju s Kitajsko dokaz, da je Peking ukanil predhodne ameriške vlade. Ekonomisti se strinjajo, da je kitajska vlada z umetnim zniževanjem menjalnega tečaja in državnimi subvencijami pospeševala svoj izvoz, hkrati pa tudi po sprejemu v Svetovno trgovinsko organizacijo ni dovolj odprla domačega trga.

A hkrati opozarjajo, da osredotočenost na trgovinski primanjkljaj ni dobro merilo, povsem zgrešeno – in nevarno – pa bi bilo njegovo izravnavanje z uvedbo carin. Po besedah Josepha Gagnona s Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo je bolj smotrno zmanjšanje ameriškega proračunskega zadolževanja, s katerim ZDA poganjajo domačo porabo. Toda Trumpovo znižanje davkov bo tega v prihodnjih desetih letih še povečalo za tisoč milijard dolarjev.
 

Ameriška ponudba

Ni še jasno, kaj ZDA ponujajo Pekingu v zameno za odpiranje njihovih trgovinskih vrat. Eno od pomembnih področij je ameriški izvozni nadzor, s katerim omejujejo prodajo izdelkov ali dostop do tehnologij, ki jih je mogoče uporabiti v vojaške namene in bi lahko ogrozili ameriško nacionalno varnost. Po pisanju New York Timesa naj bi Mnuchin želel nekoliko omiliti ta nadzor, a se temu upirajo na obrambnem ministrstvu.

Pomembna karta na pogajalski mizi se zdi usoda kitajskega telekomunikacijskega velikana ZTE, ki je kršil sankcije proti Iranu in Severni Koreji, zaradi česar je ameriško ministrstvo za trgovino za sedem let prepovedalo prodajo ameriških sestavnih delov, kar je praktično pomenilo smrtno obsodbo podjetja. Toda Trump je prejšnji teden nenadoma sporočil, da bi to pomenilo »izgubo preveč delovnih mest na Kitajskem« in da sta se s kitajskim kolegom Xijem Jinpingom dogovorila za rešitev. Kar je sprožilo val čudenja in nezadovoljstva med ameriškimi trgovinskimi jastrebi.

Ekonomist Prasad pa poudarja še eno pomembno okoliščino, po njegovih besedah »ameriška vlada potrebuje vsaj začasno premirje s Kitajsko, da si bo tako zagotovila mirnejšo pot do junijskega vrha med ZDA in Severno Korejo«.