Švedskim socialdemokratom se obeta najslabši rezultat po letu 1920

Na Švedskem volijo 349 poslancev tamkajšnjega parlamenta. Glede na ankete je pričakovati vzpon skrajno desnih Švedskih demokratov, medtem ko se vladajočim socialnim demokratom obeta najslabši rezultat v zgodovini. Oblikovanje vlade bo težko, saj nobeden od političnih blokov po napovedih ne bo osvojil večine v parlamentu.

Socialnim demokratom premierja Stefana Löfvena različne javnomnenjske raziskave napovedujejo okoli 25 odstotkov glasov, kar bi bil najslabši rezultat stranke po letu 1920. Stranko SD je po poročanju BBC označil za ekstremistično in volivcem sporočil, da bi bil vsak glas zanje »nevaren«. 

»Temne sile se zbirajo nad Švedsko,« je dejal Löfven na zadnjem predvolilnem zborovanju, ki je potekalo včeraj. »Sovražne sile ljudi ščuvajo enega proti drugemu.«



Na drugem mestu bodo predvidoma populistični Švedski demokrati, ki naj bi osvojili med 17 in 19 odstotkov glasov. Podoben rezultat se obeta opozicijski desnosredinski Zmerni stranki, ki ji ankete napovedujejo tretje mesto.

Oblikovanje vlade bo težavno, saj se nobenemu od blokov glede na ankete ne obeta večina v parlamentu. Levosredinskemu bloku, v katerem so poleg socialnih demokratov še Zeleni in Leva stranka, se namreč obeta okoli 40 odstotkov glasov.

Desnosredinski blok, v katerem so Zmerna stranka, Sredinska stranka, liberalci in krščanski demokrati, pa bo glede na ankete osvojil okoli 38 odstotkov. Tako socialni demokrati kot Zmerna stranka napovedujeta, da s populistično stranko ne bosta šli v vlado.

Okoli 7,4 milijona volilnih upravičencev izbira tudi člane svetov 20 okrajev in 290 občin. Volišča bodo odprta med 8. in 20. uro, kmalu zatem je pričakovati prve izide vzporednih volitev.

BBC poroča, da volivce skrbi prav naraščajoče nasilje v državi, ki je sicer ekonomsko močna. Izpostavljajo, da so bili socialno varstvo, zdravstvo in stanovanjska problematika med begunskim valom leta 2015 pod precejšnjim udarom, kar je dalo krila desnim strankam. 

Švedska je pred tremi leti sprejela 163.000 prosilcev za azil, največ med evropskimi državami glede na število prebivalstva.