Strah pred nepredvidljivim Trumpom

To je napet teden za Ukrajino. Po tistem z Evropsko unijo jih danes čaka vrhunsko srečanje Nata, ki se ga bodo predstavniki Kijeva udeležili kljub madžarskemu nasprotovanju. Vse to bo v ponedeljek zasenčilo srečanje ameriškega in ruskega predsednika, saj se v Ukrajini bojijo, da bo Donald Trump »žrtvoval« interese njihove države, da bi »rešil« sirsko krizo.

Vrhunsko srečanje EU z Ukrajino je bilo uspešno, če gre verjeti poročilom ukrajinskih medijev, ki so poudarjali, da je 28 držav članic podprlo evropsko usmeritev in stremljenja njihove države, pozvalo Moskvo k osvoboditvi ukrajinskih »političnih« zapornikov in se odločno postavilo na njihovo stran v sporu z veliko vzhodno sosedo, ko je v sklepni deklaraciji »strogo obsodilo agresijo ruskih oboroženih sil«, ki »odkrito kršijo ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost«. Medtem ko je ukrajinski predsednik Petro Porošenko po srečanju napovedal, da bo Kijev »zapečatil« del ukrajinsko-ruske meje, je predsednik evropskega sveta Donald Tusk izjavil, da »podoba Rusije ne bi smela biti odvisna od priprave nogometnih prvenstev, temveč od tega, kaj je dejanskost oziroma bistvo njene politike«.
 

Ukrajinski dosežki

Ta vrh je bil prvi po tem, ko je septembra začel veljati pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU, na njem pa so govorili tudi o tem, kako uspešen je Kijev v boju proti korupciji. V skupni izjavi so pozdravili dosedanje ukrajinske dosežke in ponovili tudi kritiko evropske »zunanje ministrice« Federice Mogherini, ki je konec junija ukrajinskemu premieru Volodimirju Hrojsmanu povedala, da bi njegova vlada morala storiti še več. Spopad s korupcijo je eden izmed pogojev za izplačilo evropske pomoči. Konec maja so v Bruslju sklenili, da bodo v prihodnjih dveh letih in pol Kijevu dali še milijardo evrov posojil, Porošenko pa je pred kratkim izjavil, da prvi del evropskih sredstev pričakuje že to jesen. Kijev si obeta pomoč tudi od Mednarodnega denarnega sklada (IMF), a ta poleg boja proti korupciji kot pogoj za izplačilo postavlja tudi povišanje cen zemeljskega plina za gospodinjstva. »To je umor države,« je zahteve IMF kritiziral ukrajinski opozicijski poslanec in predsednik Ukrajinskega judovskega kongresa Vadim Rabinovič.



Drugi pomemben dogodek za Ukrajino je vrh severnoatlantskega zavezništva, ki se danes začenja v Bruslju in na katerem bo tudi tristransko srečanje med Natom, Gruzijo in Ukrajino. Budimpešti, ki je zaradi ukrajinskega šolskega zakona (ta je omejil pravice madžarske manjšine v Ukrajini) v sporu s Kijevom, kljub napovedim ni uspelo preprečiti tega sestanka, a po besedah namestnika ukrajinskega zunanjega ministra Vadima Pristajka se v Kijevu bojijo, da bo Madžarska preprečila sprejetje sklepne izjave.
 

Krim je »naš«

Druge članice Nata bolj skrbi, kaj bo tam počel nepredvidljiv ameriški predsednik Donald Trump, ki se bo v ponedeljek prvič zares sestal z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom. V skupni izjavi po vrhu EU-Ukrajina so zapisali, da »še vedno obsojamo nezakonito aneksijo Krima in Sevastopola s strani Ruske federacije«, a v Bruslju se bojijo, da takšno odločno stališče kmalu ne bo več uradno tudi v njihovi čezatlantski partnerici. Ko so novinarji konec prejšnjega meseca vprašali Trumpa, ali bodo ZDA priznale, da je polotok Krim ruski, je ta odgovoril: »Bomo še videli.« Ta odgovor so analitiki takoj povezali z izjavami njegovega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona, ki je na ameriški televiziji razlagal, da se bosta voditelja v Helsinkih pogovarjala tudi o tem, kako bi prepričali Iran o umiku vojske iz Sirije. »Ne žrtvovati Ukrajine zaradi Sirije,« so v zadnjih dneh komentatorji svetovali poglavarju Bele hiše, neimenovani visoki ukrajinski viri pa so tujim novinarjem hiteli razlagati, kako so iz Washingtona dobili trdna zagotovila, da se to ne bo zgodilo.