Stara celina se lahko najprej zlomi na Balkanu

Balkan se je znova povzpel na prednostni lestvici mednarodne skupnosti. Glavni igralci so Washington, Moskva, Bruselj, Peking in Ankara. Visoki predstavnik za BiH je deležen večje podpore EU in ZDA, ki želijo, da regija reši svoje notranje spore po mirni poti.

Po navedbah londonskega Timesa bo Velika Britanija poslala v BiH dodatnih 40 vojakov, ki bodo okrepili misijo EU in Nata s ciljem, da preprečijo vmešavanje Rusije v prihajajoče splošne volitve. V štabu Eufor so potrdili prihod vojakov, britanski obrambni minister Gavin Williamson pa je pojasnil, da si Velika Britanija prizadeva za poštene in svobodne volitve v BiH brez škodljivih vplivov od zunaj. Po njegovih besedah bodo opazovalce poslali v BiH za pol leta, da bi zagotovili večjo varnost in stabilnost v državi, njihova aktivnost pa ni neposredno usmerjena proti Rusiji ali kateri koli drugi državi.
 

Največji glavobol povzroča Moskva

Visoki predstavniki za BiH so imeli v preteklosti močno podporo EU in ZDA, naj je šlo za izvajanje reform, vsiljevanje zakonov ali za zamenjavo legalno izbranih funkcionarjev. Ko se je Balkan znašel na stranskem tiru, so Evropska unija in Združene države Amerike ohranjale urad visokega predstavnika (OHR) pri življenju le zato, ker so se zavedali, da Rusija ne bo več dala soglasja za njegovo ustanovitev, če ga bodo ukinili. Napoved prve okrepitve Euforja kaže, da so v Washingtonu in Bruslju prisluhnili Valentinu Inzku, ki jih je pozval k večji aktivnosti v BiH.

Ne glede na Williamsonova zagotovila je več kot očitno, da vsak volilni proces v Evropi spremlja bojazen, da se bo vanje vmešavala Rusija in vplivala na volilni rezultat. V BiH in na Balkanu gre za daljnosežni politični proces. EU si ne prizadeva zgolj zmanjšati vpliva Rusije in Turčije, temveč želi s pomočjo regije usmerjati tudi begunske in migrantske valove ter ohraniti stabilnost in mir. Na roko EU gre, da se tudi Rusija in Turčija, ki sta globoko zgodovinsko povezani z Balkanom, spopadata s problemi na lastnem dvorišču.
 

Balkan visoko na seznamu prioritet

Kljub temu ni nobenega jamstva, da bo EU z Berlinom na čelu in ZDA uspelo zapreti črno luknjo v Evropi. Atlantski svet ameriškega ministrstva za zunanje zadeve je svetoval Washingtonu, naj prevzame ključno vlogo v regiji in vse države Zahodnega Balkana čim prej sprejme v Nato. Svet za zunanje odnose (CFR), ameriški neprofitni think tank, specializiran za ameriško zunanjo politiko in mednarodne zadeve, je uvrstil Balkan na visoko tretje mesto na seznamu prednostnih nalog. Po mnenju poznavalcev bi lahko Balkan po Bližnjem vzhodu postal novo območje proxy vojn in preizkušanja idej o multipolarnem svetu. Glavni nosilci moči bi bili ZDA, Rusija, EU, Kitajska in Turčija. Z razvojnimi modeli, ki niso politično pogojevani, sta Kitajska in Turčija tudi pokazala državam v regiji, da EU ni edina opcija na mizi.

Največji glavobol Bruslju povzroča Moskva, ki se poskuša uveljaviti kot alternativa EU z nagovarjanjem evroskeptikov v lokalnih družbah. V BiH stavi tudi na zgodovinsko zavezništvo Rusov s Srbi, da bi blokirala njen napredek na poti v Nato. Ključni problem »bratske ljubezni« je to, da države v regiji v povprečju 70 odstotkov izvoza ustvarijo na trgih EU. Rusija ima pomemben vpliv le v energetiki v Srbiji, Makedoniji in BiH, kjer skoraj stoodstotno pokriva povpraševanje po plinu. Največjega zaveznika ima v Srbiji, o čemer nazorno priča odločitev Beograda, da se ne bo pridružila sankcijam EU proti Rusiji.


 

Kitajski in turški razvojni model

Proti interesom Zahoda na Balkanu je tudi Turčija. Trilateralno srečanje trgovinskih diplomacij Ankare, Sarajeva in Beograda je rodilo dogovor o turških naložbah v ključne infrastrukturne projekte v regiji. V igri je na primer gradnja avtoceste, ki bi povezala BiH in Srbijo. Čeprav Ankara uradno podpira evrointegracije balkanskih držav in želi ohraniti zaveznike v EU, lahko njeni stalni spori z Evropo pripeljejo do tega, da bo delovala subverzivno.

Z vsemi državami Zahodnega Balkana z izjemo Kosova, ki ga ne priznava, sodeluje tudi Kitajska. Poznavalci vidijo v forumu 16 + 1, ki povezuje Peking s šestnajstimi državami, poskus zavezništva v odnosih med Kitajsko in Evropo. V njenem interesu je predvsem distribucijska infrastruktura, ki bi olajšala pretok kitajskega blaga iz pristanišč Pirej, Solun in Bar čez Balkan v severno Evropo. Kitajska podjetja so sklenila v regiji pogodbe za gradnjo avtocest in železnic, ki so težke kar 5,5 milijarde evrov. V interesu Kitajske je tudi popolna integracija regije v evropski enotni trg.

Če bo EU zmanjševala svojo prisotnost v regiji in če bo strategija širitve brez konkretnih korakov postala nerealna, se bodo na Zahodnem Balkanu okrepili alternativni modeli razvoja. Stara celina bi se lahko zlomila najprej tam, kjer  delujejo močne zunanje sile. To je na Balkanu, čeprav je EU njegov partner za gospodarski, demokratični in družbeni napredek, in ne ZDA, Rusija, Turčija ali Kitajska.