Rim je predaleč od Maastrichta

Bruselj – Skrbi zaradi politike­ prihodnje italijanske vlade na bruseljskem parketu ne manjka, bolj ali manj skupna ocena pa je, da bi morali najprej počakati na dejanja Rima in da evropska pravila, tudi proračunske omejitve iz Maastrichta,­ veljajo za vse članice.

Takšno ozračje je bilo na zasedanju finančnih ministrov evrskega območja. Zgolj malteški finančni minister Edward Scicluna je italijanskim politikom očital razdiralnost in se poigral z mislijo, da bi Italija utegnila postati nova Grčija. »Če bo v središču vprašanje izposojanja in izdatkov, se bo žal ponovila Grčija,« je poudaril. Italija je že dolgo v strukturni krizi, njen javni dolg je s 132 odstotki BDP drugi najvišji v EU. Tudi v ECB zaskrbljeno ocenjujejo položaj v tretjem največjem evrskem gospodarstvu, predvsem z vidika tveganj za celotno ­denarno unijo.

Če bi nova vlada pod vodstvom doslej bolj ali manj neznanega Giuseppeja Conteja uresničevala načrte populističnih koalicijskih strank o višjih državnih izdatkih, zniževanju upokojitvene starosti ali znižanju davkov, bi kršila evropska javnofinančna pravila. Nemški finančni minister Olaf Scholz in evropski komisar za denarne zadeve Pierre Moscovici sta pozdravila Contejeve napovedi, da bo spoštoval pravila. »Italija je srce evrskega območja,« je zatrjeval komisar iz Francije. Evropska komisija naj bi pri politiki Rima ocenjevala dejstva. Posebno pozorna bo na visok javni dolg.


 

Nizozemske želje

Nizozemski finančni minister Wopke Hoekstra je Italijanom zaželel vlado, ki bo ustvarjala gospodarsko rast, izpeljala reforme in bo javnofinančno disciplinirana. Na Nizozemskem, v Nemčiji in drugih severnih članicah so bili že prej močni dvomi, ali je smotrno nadaljevati poglabljanje bančne unije s skupnimi jamstvi za hranilne vloge. Tveganja v italijanskem bančnem sistemu so bila eden od glavnih argumentov nasprotnikov hitenja. V novih političnih okoliščinah bo še težje uresničevati širše evropske načrte, ki bi lahko pripeljali do skupne odgovornosti članic.

Bolj črnogledi evropski ekonomisti, kakršen je direktor münchenskega Ifa Clemens Fuest, razglašajo, da evrskemu območju grozi nova kriza. Na drugi strani je razširjeno pričakovanje, da bo v Italiji na koncu prevladala realistična drža. Odzivi finančnih ­trgov, zvišanje tveganosti za italijanske državne obveznice je nakazalo, da v Rimu ne bodo imeli veliko manevrskega prostora in da bodo morali nadaljevati reformistično politiko zadnjih let.

V bruseljskih očeh visok dolg ­povzroča ranljivost italijanskega gospodarstva in pričakovano zviševanje obresti bi težave še povečalo. Nemški minister Scholz je poudaril, »da vsi vedo, da je prihodnost vsake države odvisna od resne politike«.