Ribolov v motnih vodah brexita

Bruselj – Ko bodo pogajalci danes popoldne začeli četrti, zadnji načrtovani krog pogajanj o prihodnjih odnosih med EU in Združenim kraljestvom, veliko upanja na preboj ne bo. Očitno je, da so razlike med Brusljem in Londonom še prevelike za sklenitev kompromisa.

Tako bo vrh EU in Združenega kraljestva pozneje junija namenjen le pregledu stanja. Pogajalski proces po prvem krogu poteka na videokonferencah, na katerih ločeno obravnavajo 11 vsebinskih področij, kot so trgovina, enaki konkurenčni pogoji, energetika.

Napovedano je, da bodo vse tri dni pred petkovim plenarnim zasedanjem obravnavali vprašanje ribištva. Njegova gospodarska teža, merjena v evrih ali funtih, sicer ni velika, je pa v številnih državah članicah (na Danskem, v Franciji, Španiji …) z veliko ribiči, ki lovijo v britanskih vodah, kočljivo vprašanje.

Nov ribiški sporazum

V skupaj sprejeti politični deklaraciji sta strani napovedali, da si bosta prizadevali za sklenitev in ratifikacijo novega ribiškega sporazuma do 1. julija. Tako bi ga lahko začeli uporabljati v prvem letu po koncu prehodnega obdobja. Unija si želi, da bi bil sporazum, ki bi evropskim ribičem omogočil ohranjanje ribolovnih pravic v britanskih vodah, del širšega gospodarskega sporazuma.

Prehodno obdobje – v njem Združeno kraljestvo še deluje po pravu EU kot del notranjega trga in carinske unije, ne da bi imelo pravico do soodločanja – se izteče konec leta.Do sredine leta bi ga lahko podaljšali za leto ali dve, a iz Londona so že večkrat sporočili, da jih takšna pot ne zanima.

S podaljšanjem bi se odprla še druga vprašanja, saj bi se strani morali še pogajati, kolikšen naj bi bil britanski finančni prispevek v bruseljsko blagajno, prihodnji proračun EU. Teoretično bi odločitev o podaljšanju lahko sprejeli pozneje, če bi spremenili ločitveni sporazum.
 

»Nič carin, nič kvot, nič dampinga«

A za EU bi bilo takšno igranje pretirano. Če do konca leta ne bo novega sporazuma, bi se ločili kaotično, s čimer bi se negativna gospodarska gibanja, povzročena s pandemijo, še okrepila.

 

Pri gospodarskih pogajanjih Unija od začetka tega, drugega dela procesa brexita ponuja Londonu sistem »nič carin, nič kvot, nič dampinga«. S tem bi lahko dobil dostop do velikega notranjega trga na stari celini. V Združenem kraljestvu nočejo sprejemati zavez, ki bi lahko pomenile, da se bodo morali prilagoditi standardom za izdelke, pravilom varovanja okolja ali omejitvam pri državnih pomočeh, ki so zasnovani v EU.

Sklicujejo se na argument suverenosti, ne da bi imeli pred očmi logiko, da Unija sama suvereno postavlja pravila za dostop do njenega trga.
 

Združeno kraljestvo ni kot Kanada

Na drugi strani mora Bruselj poslušati kritike, da zahteva od Londona več omejitev kot pri drugih gospodarskih sporazumih, predvsem s Kanado (sporazum Ceta). V primeru Kanade sicer niso bile odpravljene vse omejitve. Poleg tega geografska bližina in gospodarska prepletenost postavljata Otok v drugačen položaj, kot je Kanada.

Britansko sklicevanje na evropski strani vidijo kot le enega od številnih primerov britanske strategije izbiranja à la carte (v angleščini cherry picking). Unija je pripravljena tudi zavirati trgovinski sporazum, če ne bo napredka pri ribištvu.

Časa v nobenem primeru ni več veliko, saj bi moral biti sporazum sklenjen oktobra, da bi lahko izpeljali še vse ratifikacijske postopke. Če ga ne bo, bi EU in Združeno kraljestvo začela trgovati po pravilih Svetovne trgovinske organizacije.

Nevarnost neurejene ločitve 

Z njimi se sicer, globalno gledano, poenostavljajo pravila in omejitve, a v primeru EU in Združenega kraljestva bi bila uvedba carinskih stopenj in birokratskih postopkov velik korak nazaj. Denimo: skoraj polovica britanskega izvoza gre v EU. Čeprav Združeno kraljestvo že štiri mesece ni v EU, se bodo prave razsežnosti brexita pokazale šele 1. januarja.
Gotovosti, da bo vse potekalo gladko, ne more biti.