Prebujanje iz pandemične kome

Bruselj je v zadnjem tednu pokazal drugačen obraz. Policijske ure ni več. Mestne ulice in trgi so se napolnili. Gostinci so na terase, ki so bile pol leta zaprte, spet postavili mize in stole. Prebivalci so hiteli v lokale ali si že nekaj dni prej rezervirali mizo za večerjo v svoji najljubši restavraciji. Vzdušje je postalo sproščeno kljub obvezni nošnji mask po vsem mestu in omejitvam, kot je obvezno zaprtje lokalov ob 22. uri.

Za svobodno poletje

V deželi, znani po široki in kakovostni ponudbi hmeljevega napitka, je vrček piva v dneh pred sprostitvijo ukrepov na dan zmage postal predmet poželen­ja. Belgija, ki je bila med tremi valovi pandemije med najbolj prizadetimi evropskimi državami (doslej so potrdili okužbo pri skoraj desetih odstotkih prebivalcev, smrtnih žrtev pa je bilo skoraj 25.000), se od strogih zajezitvenih ukrepov poslavlja s precej optimizma. Doslej so z enim odmerkom cepili 40 odstotkov prebivalcev, starih 18 let in več, s čimer si širijo manevrski prostor. »Če bo šlo vse dobro, bo poletje zabavno,« so v sredo z mastnimi črkami zapisali na naslovnici bruseljskega časnika Le Soir. Dan prej je država pripravila nov sveženj sprostitev za – svobodno poletje.




Od 9. junija bodo zaposleni obvezno delo na daljavo (povsod, kjer je mogoče) lahko en dan v tednu zamenjali s fizično navzočnostjo. Dovoljene bodo kulturne prireditve. Pijačo in jedi bodo lahko začeli streči v notranjosti lokalov. Odprle se bodo savne in športne dvorane, šolarji bodo lahko šli na izlete. Spet bo dovoljena prostitucija. Poleti naj bi bilo delo na daljavo samo še priporočeno. Od 13. avgusta bodo dovoljene prireditve na prostem za 5000 ljudi ob pogoju cepljenja ali z negativnim testom. Tako naj bi konec poletja spet potekal po vsej Evropi priljubljeni festival elektronske glasbe Tomorrowland.

Svarila pred pretiranim optimizmom

Kako bo po poldrugem letu pandemije mogoče plesati v gneči z več tisoč ljudmi, si je še težko predstavljati. Številni strokovnjaki opozarjajo, da so načrti preveč ambiciozni in med Belgijci spodbujajo pretirani optimizem, kot da je pandemija pri koncu. Na belgijski obali so kljub ne najboljšemu vremenu gostje od četrtka, ko je bil praznik vnebohoda, do konca tedna rezervirali veliko več postelj kot v prejšnjih mesecih, tudi med veliko nočjo. Ponekod so imeli hoteli rezerviranih že 85 odstotkov postelj. A številni ostajajo zaprti.

Belgija želi biti med prvimi državami, ki bodo v praksi začele preizkušati potrdilo o covidu-19, ki naj bi Evropejcem poleti olajšalo potovanje čez meje ali obiske prireditev. Potrdilo, ki bo veljalo na ravni EU, bo pravzaprav le QR-koda, ki bo dokazovala istovetnost, identiteto in status (cepljen, testiran, prebolel). V bruseljskem političnem aparatu se še kuje kompromis med državami članicami in evropskim parlamentom o uredbi o pravilih za uporabo potrdila. Vsekakor časa ni več veliko za vpeljavo pred poletjem, zato bi kompromis morali sprejeti v nekaj tednih.

Vrnitev potujočega cirkusa

Očitni dokaz vračanja vsaj kančka normalnosti glede potovanj je vnovično zasedanje evropskega parlamenta na njegovem sedežu v Strasbourgu. Tam ga ni bilo od izbruha pandemije lani spomladi. Zasedal je le v Brus­lju. Vsakomesečne selitve evropskega parlamenta iz Bruslja v Strasbourg so od zmeraj tarča kritik, češ da je tak »potujoči cirkus« nesmiseln, predrag in z izpusti CO2 škodljiv za podnebje. To zasedanje bo za mnoge poslance le virtualna vrnitev v Alzacijo, saj bodo na zasedanjih še lahko sodelovali in glasovali »na daljavo« iz domačih krajev.

V samem Bruslju kot središču EU je v zadnjih dneh že čutiti politični zagon, kakršnega v »mehurčku« že dolgo ni bilo. Vse več je fizičnih srečanj na različnih ravneh. V Bruslju spet potekajo ministrska zasedanja, 24. in 25. maja bo vrh voditeljev EU z njihovo navzočnostjo. Sredi junija pride prvič, na vrh Nata, predsednik ZDA Joe Biden. Kar je v zadnjih dneh postalo izstopajoče, je bolj opazna slovenska navzočnost in dejavnosti. Do predsedovanja svetu EU je le še poldrugi mesec in na vseh ravneh potekajo intenzivne priprave.

Drug za drugim na obiske prihajajo slovenski ministri. Tu imajo sestanke s predstavniki institucij EU in opravljajo hitre tečaje za predsedovanje. Ena večjih težav, ki otežujejo poti, je slaba letalska povezanost Ljubljane z Brusljem. Tudi novi načrtovani leti le v popoldanskih urah so daleč od optimalnih. Čeprav se še marsikje zatika, je vsaj v ministrskih in strokovnih ekipah opaziti precej entuziazma in pripravljenosti na trdo delo na zakonodajnih dosjejih, za katere običajno ni veliko zanimanja. Vsaj za zdaj kaže, da bo predsedovanje v znamenju nekega drugega dela.