Plenković še ne popušča stavkajočim učiteljem

Na Hrvaškem se je včeraj začel nov krog stavk v osnovnih in srednjih šolah, ki bodo jutri potekale po vsej državi. Po mnenju predsednika sindikata Preporod Željka Stipića se bo spor med vlado in prosvetnimi delavci končal s kompromisom. Ta je nujen že zaradi sprejetja predloga proračuna za prihodnje leto, ki ga je vlada že poslala v parlamentarni postopek.

Učitelji v hrvaških javnih osnovnih in srednjih šolah, ki krožno stavkajo že več kot tri tedne, še ne vedo, ali bo stavka plačana. Po Stipićevem mnenju bi vlada ravnalo modro, če bi jo plačala, ker bodo v nasprotnem primeru žrtve otroci, in ne učitelji. Kljub stavki je še mogoče nadoknaditi izgubljene ure pouka in izpolniti predvideni učni program. V Zagrebu je za jutri napovedan velik protest na Trgu svetega Marka, Stipić pa ni hotel povedati, koliko je sindikalna stran pripravljena odstopiti od svoje prvotne zahteve.
 

Znosna proračunska luknja

Kot smo že poročali, je koalicijska partnerica HDZ v vladi HNS napovedala, da ne bodo podprli predloga državnega proračuna, če ne bo vseboval denarja za zvišanje plač učiteljem. Minister za finance Zdravko Marić je pojasnil, da bodo proračunski odhodki večji zaradi krepitev plač v javnem in državnem sektorju in usklajevanja pokojnin s plačami. Višje plače in pokojnine, če bo predlog podprt, bodo v primerjavi z letošnjim letom obremenile proračun v letu 2020 za dodatnih 459 milijonov evrov.

Predlog proračuna, ki temelji na načrtovani krepitvi hrvaškega bruto domačega proizvoda (BDP) za 2,5 odstotka, predvideva 19,6 milijarde evrov prihodkov in 19,9 milijarde evrov odhodkov. Načrtovani proračunski prihodki so za 6,7 odstotka višji od letošnjih, odhodki pa za pet odstotkov. Po Marićevih navedbah bo proračunski primanjkljaj v prihodnjem letu znašal 0,5 odstotka BDP. Finančni minister je potrdil, da vlada ne bo znižala davka na dodano vrednost (DDV), ki prinaša približno dve petini proračunskih prihodkov. Hrvaška predvideva tudi nadaljevanje padca brezposelnosti na 6,3 odstotka, inflacija pa naj bi bila pod 1,5 odstotka.



Premier Andrej Plenković poskuša spraviti proračun pod streho tudi s pomočjo zagrebškega župana Milana Bandića. Po navedbah medijev naj bi poslanci HDZ v mestni skupščini podprli generalni urbanistični načrt Zagreba, Bandićevi saborski poslanci pa državni proračun. Po oceni opozicijske SDP gre za trgovanje z večino v saboru in mestni skupščini, ki predstavlja enega največjih korupcijskih škandalov v zadnjih treh letih.
 

Novoletna minimalna plača

Vlada se poskuša obdržati na oblasti s številnimi ukrepi, ki naj bi zmanjšali stisko ljudi. Tako je sprejela uredbo o zvišanju minimalne plače na 440 evrov neto z začetkom prihodnjega leta. Kot je pojasnil minister za delo in socialni sistem Josip Aladrović, bodo najnižje plače v primerjavi z letošnjim letom višje za 8,3 odstotka. Plenković je poudaril, da so z uredbo zvišali minimalno plačo za 30 odstotkov v primerjavi z letom 2016, ko je prevzel vodenje vlade. Minimalno plačo so v mandatu njegove vlade zvišali za nekaj več kot sto evrov.

Plenkovićeva vlada je v parlamentarni postopek poslala tudi predlog davčnih sprememb, ki predvidevajo davčno razbremenitev državljanov in gospodarstva za 324 milijonov evrov. Štirje krogi načrtovanih davčnih sprememb naj bi skupaj prinesli 1,2 milijarde evrov davčnih razbremenitev. Po Marićevi oceni bo znižanje DDV s 25 na 13 odstotkov za gostinstvo s 1. januarjem 2020 pomenilo za približno 121 milijonov evrov manj denarja v državnem proračunu. Kot je pojasnil, bodo proračunsko luknjo delno zapolnili z uvajanjem davka na brezalkoholne pijače glede na delež sladkorja in davka na energijske pijače.