Pred štirinajstimi dnevi je v
prvem krogu predsedniških volitev zmagal dosedanji poljski voditelj
Andrzej Duda, ki ga podpira vladajoča stranka Zakon in pravičnost, a po napovedi nekaterih anket ga lahko v drugem spopadu kandidat opozicijske Državljanske platforme in varšavski župan
Rafał Trzaskowski celo premaga.
Da bo glasovanje varnejše od nakupovanja v trgovinah, je v petek zagotovil poljski zdravstveni minister Łukasz Szumowski. Z njegovega ministrstva so na začetku tedna sporočili, da že prvi krog volitev ni poslabšal zdravstvenega stanja v skoraj 38-milijonski državi, v kateri so doslej odkrili nekaj več kot 37.000 obolelih za covidom-19, zaradi pandemije je umrlo 1568 Poljakov.
Andrzej Duda se poteguje za svoj drugi mandat. Fotografiji Reuters
Tesni izid kot dokaz razcepljenosti
Tekmeca, ki se bosta pomerila za vodenje Poljske, sta vrstnika, rodila sta se leta 1972, sedanji predsednik, za katerega je v prvem krogu glasovalo 43,5 odstotka volivcev, v Krakovu, njegov nekaj mesecev starejši izzivalec pa v prestolnici. Oba sta doktorja znanosti, oba sta konkurenčnima strankama služila v vladi ter nacionalnem in evropskem parlamentu, tesni izid glasovanja, ki so ga napovedale javnomnenjske raziskave, pa priča o globoki razcepljenosti poljske družbe.
Nobeden od kandidatov ni levičar, o svetovnonazorski razliki med volivci pa govori že njun odnos do istospolno usmerjenih. Medtem ko je sedanji predsednik Duda na predvolilnih shodih obljubljal, da bo poljske otroke zaščitil pred propagando skupnosti LGBT+, ki da je še bolj nevarna od nekdanjega boljševizma, se je njegov nasprotnik, ki menda tekoče govori šest jezikov, zavzel, da se bo boril proti vsakršni diskriminaciji tistih, ki so »netradicionalno spolno usmerjeni«.
Trzaskowski je doktor znanosti, ki je v svoji karieri že služil v vladi ter nacionalnem in evropskem parlamentu. Foto: REUTERS/Kacper Pempel
Simbolna, a vseeno pomembna vloga
Volitve so pomembne, kar je dokazala že visoka udeležba v prvem krogu. Predsednik Poljske ima v okviru parlamentarne demokracije podobno simbolno vlogo pri vodenju države, kakor kak njegov nemški ali slovenski kolega, a ima tudi pristojnost, da z vetom zaustavi v parlamentu sprejete zakone. Ta predsednikova pristojnost doslej ni bila ovira za parlamentarni glasovalni stroj vladajoče stranke, vendar ta nima tripetinske večine, da bi lahko preglasovala predsednikov »njet«.
Komentarji