Miro Cerar: V Sloveniji ne vidim takšnega centra

Bruselj – »Uspelo nam je dobiti evropsko rešitev,« je zgodaj zjutraj po dolgi pogajalski noči skoraj evforično ocenil francoski predsednik Emmanuel Macron.

Po pogovorih in usklajevanjih na številnih ravneh je na vrhu EU nastalo besedilo, ki – pod črto – naznanja zaostrovanje azilne politike in malo več solidarnosti med članicami pri delitvi bremen. »Italija ni več sama,« je prepričan novi italijanski premier Giuseppe Conte, ki je blokiral sklepe vrha, dokler ni bil zadovoljen z njimi. Govoril je o rojstvu solidarne in odgovorne Evrope.

Konkretno so se voditelji odločili za vzpostavitev centrov za migrante in begunce tako na ozemlju EU kot v tretjih državah. Na ozemlju Unije naj bi ustanovili zaprte (v besedilu sklepov so uporabile besedo nadzirane) centre za ljudi, ki bodo rešeni na morju. Članice bi jih ustanovile prostovoljno, v njih pa bi naj ugotavljali, kdo izpolnjuje pogoje za zaščito v EU. Drugi bodo vrnjeni domov.





V sklepih poudarjajo, da je solidarnost pri premeščanju prosilcev za azil iz centrov v eni članici v druge članice povsem prostovoljna in ni povezana z reformo dublinskega sistema. Takšna rešitev je bila očitno sprejeta na zahtevo višegrajskih držav, ki zavračajo, tako kot Avstrija, vsak sistem obveznih kvot.

Drugi model, ki je bil podprt na vrhu, so izkrcevalne platforme za migrante v tretjih državah, predvsem v severni Afriki. A do njihove ustanovitve bo še dolga pot, saj nobena država ni navdušena nad postavljanjem takšnih centrov na svojem ozemlju. Platforme naj bi bile namenjene ugotavljanju individualnega položaja posameznikov.


 

Vseeno več nadzora na meji s Hrvaško?

Nemška kanclerka Angela Merkel je na tiskovni konferenci po vrhu EU omenila, da »so se pogovarjali, da bi na zunanji meji, po potrebi v Sloveniji ali tudi v Bolgariji, poostrili nadzor na meji in da bi Nemčija in Frontex tam lahko pomagala.« To je omenila v kontekstu prizadevanj za omejevanje sekundarnih migracij (med državami članicami) in preprečevanja enostranskih ravnanj, kakršno bilo bi bilo zavračanje ljudi nemški meji. Kot je odgovoril slovenski premier Miro Cerar, Slovenija vseskozi zagotavlja učinkovit nadzor schengenske meje. »V tem trenutku potrebe po takšnem okrepljenem nadzoru ni. Če bi do močno povečanih migracij prišlo, bi veljalo o taki možnosti razmisliti,« je ocenil.


 

Pomembno bo sodelovanje

Evropski komisiji so naložili, naj hitro preuči takšen model v sodelovanju s tretjimi državami, UNHCR in mednarodno organizacijo za migracije. Vodilo za ustanavljanje centrov je: »Da bi končno razbili poslovni model tihotapcev in tako preprečili tragično izgubo življenj, je nujno uničiti spodbude za vkrcanje na nevarno pot.« 

Unija bo hitro okrepila Frontex, ki naj bi po načrtih imela deset tisoč pripadnikov. Turčija bo dobila izplačane še druge tri milijarde evrov za pomoč beguncem na njenem ozemlju. Za pomoč afriškim državam pri upravljanju migracij bo namenjenih dodatnih 500 milijonov evrov. 


Ključno vprašanje je, ali bo za nemško kanclerko Angelo Merkel doseženo na vrhu zadostovalo v notranjepolitični bitki z notranjim ministrom Horstom Seehoferjem. Glede nemških razprav o zavračanju vstopa ljudi, ki so bili registrirani že v drugih članicah, je v sklepih navedeno, da bi se morali spopasti s »sekundarnimi migracijami« znotraj EU. Članice naj bi sprejemale ukrepe za preprečevanje takšnih gibanj in sodelovale med sabo.

Glavna tema današnjega drugega dneva vrha bo reforma območja z evrom.