Kolesarjev je v slovenski prestolnici čedalje več, prav tako kolesarskih poligonov, za katere se zdi, da so v preteklih letih zrasli kot gobe po dežju. »Ljubljana je idealna, ker je razmeroma blizu zelo dobrega terena za kolesarjenje. Takšnih mest v Evropi ni veliko,« je za Delo povedal Grega Stopar, podpredsednik Kolesarskega društva Rajd, ki upravlja z večino poligonov v Ljubljani.

Slovenija je sicer izjemno zanimiva za cestne in gorske kolesarje, razlaga Stopar, v preteklih letih pa se je kolesarstvo uvrstilo na drugo mesto (za pohodništvom) med najbolj priljubljenimi oblikami rekreacije. Čeprav so prvo progo za BMX-kolesa uredili v Mariboru leta 1987, se danes Ljubljana lahko pohvali z največjim številom rekreativnih površin za kolesarje.

Ljubitelji gorskih in BMX-koles se lahko zapeljejo po štirih t. i. tlačilnih stezah (ang. pumptrack), in sicer v Spodnji Šiški, za Bežigradom, na Novih Fužinah in pred nakupovalnim centrom Aleja v Zgornji Šiški ter po BMX Parku Ljubljana v Savskem naselju (ima tudi hidravlična startna vrata in poligon za skoke), za ljubitelje gorskega kolesarstva pa sta na voljo še neasfaltirana kolesarska parka v Podutiku in na Golovcu.



Pumptracki  so najbolj priljubljeni med mladimi, saj niso primerni le za vožnjo s kolesi, ampak tudi za skiroje in rolke. Steza v Spodnji Šiški ima tudi reflektorje za nočno vožnjo. Tudi v kolesarskih parkih na Golovcu in v Podutiku se kaže izredna priljubljenost gorskega kolesarjenja med vsemi generacijami. »Obiskovalcev je iz leta v leto več. Ogromno gorskih kolesarjev je tudi na drugih poteh po okolici Ljubljane, natančno število pa je praktično nemogoče določiti.« Na Oddelku za šport Mestne občine Ljubljana so še povedali, da je v prestolnici predviden še en park pred centrom Spar na Viču, v Podutiku ravno potekajo dela na novih poteh, ki se bodo raztegnile proti vrhu Stražnega vrha, tudi na Golovcu gradijo nove steze in objekte.
 

Gremo na kolo

Za pumptracke (imenovane tudi koloparki), BMX Park in kolesarski park v Podutiku, skrbi Kolesarsko društvo Rajd, za Golovec trails pa društvo ŠD Golovec trails. MOL je za gradnjo namenila nekaj več kot 200.000 evrov. Vstop v parke je brezplačen, lahko pa jih obiskovalci podprejo z donacijo, t. i. kolonjeto, ki stane deset evrov na leto. Prihodke upravljavec nameni za vzdrževanje objektov. Društvo Rajd, ki so ga ljubitelji gorskega kolesarjenja ustanovili leta 2006, izvaja številne programe za otroke in odrasle. »Kolesarji se lahko pridružijo delavnicam, se učijo o tehnikah vožnje, organiziramo tudi izlete v okolici Ljubljane, med drugim na Toško čelo, Golovec ...,« je dejal Grega Stopar.



S programi, kot sta Gremo na kolo in Gremo na kolopark, učitelji gorskega kolesarstva seznanjajo najmlajše z osnovami športa, v kolesarski šoli, ki je namenjena mladostnikom od 5. do 18. leta starosti, pa poučujejo osnove v treh disciplinah kolesarstva: spust, enduro in bmx. Seveda so tukaj še kolesarski kampi, delavnice ipd. Vožnja ni dovoljena brez ustrezne kolesarske čelade, priporočena pa je tudi uporaba druge zaščitne opreme, kot so kolenčniki, komolčniki, rokavice, želva, oklep in vratna opornica.



Nekoliko drugačna zgodba je na Golovcu. Približno šest kilometrov urejenih poti v gozdu je nastalo iz lokalne pobude ljubiteljev kolesarjenja, ki so se tam začeli zbirati pred več kot 15 leti. O trudu kolesarjev se je kmalu izvedelo daleč naokoli, na gozdnate poti pa je začelo prihajati čedalje več kolesarjev. Leta 2017 so zato ustanovili društvo in kolesarske poti tudi uradno uredili. V nasprotju s kolesarskimi parki, ki jih upravlja društvo Rajd in ki so jih zgradili na občinskih zemljiščih, je večina poti na Golovcu na zasebnih zemljiščih. Del poti, ki poteka po občinskem zemljišču, pa kolesarji zato imenujejo županova pot.



Tudi Golovec trails se lahko pohvali s številnimi programi, zelo je priljubljeno tudi tekmovanje Enduro 4fun v sklopu festivala Ljubljana MTB vikend, ki bo letos konec septembra. Golovec trails glavne stroške krije s članarino, delno pa s pomočjo sponzorjev, dvakrat letno pod nadzorom kolesarskih inštruktorjev pripravijo obsežno prostovoljno delovno akcijo, med katero urejajo vse poti, je povedal predsednik ŠD Golovec trails Tadej Tekavčič.



Tekavčič je povedal, da Golovec trails obišče tudi do 150 ljudi na dan, veliko kolesarjev pa je iz sosednje Avstrije, Hrvaške, Italije in iz bolj oddaljenih krajev, kot so ZDA, Izrael in Filipini. Tudi na MOL opažajo, da je Ljubljana izredno priljubljena točka za kolesarje, domače in turiste, ki pridejo v Slovenijo na kolesarske počitnice, glavno mesto pa je ob tem obvezna postaja. Kljub čedalje večji ponudbi kolesarskih parkov v Sloveniji pa Grega Stopar opozarja, da bi bilo treba zakonsko urediti gorsko kolesarstvo.



Uredba o prepovedi vožnje v naravnem okolju je kolesarje namreč izenačila z motoristi in vozniki štirikolesnikov. »Veliko je dobrih primerov po Evropi, po katerih bi se v lahko zgledovali. Kolesarski parki, kot so ljubljanski in ki jih upravlja društvo Rajd, pa so že del prostorskih načrtov občin, zato ne moremo govoriti o pravem gorskem kolesarstvu, saj to ni naravno okolje, ampak infrastruktura.«


 

In obiskovalci?

14-letni Juš, ki je skupaj s prijateljem Oskarjem redni obiskovalec Bike Parka Ljubljana v Podutiku, je povedal, da se s prijateljem rada snemata med vožnjo. »Na skalnice sicer ne hodiva, ker nimava polnovzmetenih koles. Na tekmovanjih še nisva bila, ampak rada tekmujeva med sabo. Zame je kolesarjenje hobi.« Juš je razložil, da so največji izziv v tovrstnih parkih skoki in spoprijemanje s strahom, medtem ko si v zraku. »Malo je podobno smučarskim skokom.« Pri tem športu ga moti le to, da so nova kolesa predraga.

Osnovnošolci iz Šiške Val, Maj in Matic pa so povedali, da je zanje kolesarski park predvsem priložnost za druženje. »Poleti, ko je vroče, smo radi tukaj. Najraje se peljemo po gozdu, skakalnice pa so že težavnejše.« Povedali so še, da je čedalje več kolesarjev; skoraj vsi njihovi vrstniki imajo kolesa, s katerimi zahajajo v parke. Ker so polnovzmetena gorska kolesa draga, si vsi želijo, da bi imeli v ljubljanskih parkih tudi kolesa za izposojo.
———
Avtor je zaposlen v Delovnici.